IZTOK faking GARTNER

« | | »

Kulti in klasike: She Done Him Wrong, Detour, Moby Dick, The Cincinnati Kid, Never So Few, The Carey Treatment

29.07.2010

SHE DONE HIM WRONG (zda 1933, kriminalna komedija, režija: Lowell Sherman, igrajo: Mae West, Cary Grant, Owen Moore, Gilbert Roland, Noah Beery)

Film, ki je naredil Mae West.

Leto 1933 je bilo leto King Konga, ki se je zaljubil v blondinko, leto Hedy Lamarr, ki se je kopala v filmu Ekstaza, leto bratov Marx, ki so servirali komedijo Duck Soup in leto cenzure, kjer je imela težave celo Betty Boop. In seveda, leto 1933 je bilo tudi leto Mae West, nepozabne, edinstvene, provokativne in na seks usekane matronaste zvezdnice, ki je na odru nastopala že kot šestletna punčka in se skozi celotno kariero igrala s cenzuro. V dvajsetih letih je zaradi svoje prve odrske predstave z naslovom Sex končala v arestu, leto 1933 pa je začela z dvema velikima uspešnicama (drugi je bilo naslov I’m No Angel), ki sta jo za vedno spremenili v kult in del filmske zgodovine. In Mae je bila pred časom. Hudo pred časom. Iz njenih ust so sikale pokvarjene enovrstičnice, njen pogled je ves čas namigoval na seks, njeno telo pa se je zibalo kot provokacija. Pa četudi ni bila prav nič suha, pa čeprav so ji do lepotice manjkale vsaj tri plastične operacije. Toda Mae je imela stil. Bila je karizmatična, odločna in samozavestna. Vedela je kako se vzbudi pozornost, vedela je kako se naredi škandal. Vedela je, da je ženska. Da je iz mesa in krvi. Da ima orožje, s katerim bo prišla daleč. Njeni filmi so šli za med, gledalci so jo občudovali, kritiki so ji peli hvalnice, cenzorji pa so preklinjali in niso mogli verjeti kaj se dogaja. In stara dobra Mae je tokrat barska pevka Lady Lou, ki osvaja rosno mladega policista Caryja Granta (z njo je igral tudi v filmu I’m No Angel, v letih 1932 in 1933 pa je nastopil v štirinajstih celovečercih), se skriva pred svojim možem, kateri hoče pobegniti iz aresta in okoli prsta suče prav vse petične goste svojega nočnega bara. Klasika, ki je do danes resda izgubila večino svoje ostrine. In klasika, ki bo kljub temu za vedno ostala nujno čtivo filmskih sladokuscev.

Ocena: vredno ogleda

DETOUR (zda 1946, triler, režija: Edgar G. Ulmer, igrajo: Tom Neal, Ann Savage, Claudia Drake, Edmund MacDonald)

Hudo kultni nizkoproračunski film noir, tako imenovani B film, ki je zares uspel šele mnogo let kasneje.

Ko je Edgar G. Ulmer pred več kot šestdesetimi leti v samo šestih dneh posnel Detour, film o moškem, ki mu gre vse narobe, ni trznil nihče. Niti kritiki, kaj šele gledalci. Jasno, film je bil predober, preveč poseben in preveč depresiven. Še posebej za čas po drugi svetovni vojni, ko so Američani potrebovali dobro voljo in razkošne mjuzikle. In ravno zato se je v kult spremenil šele mnogo let kasneje. Šele takrat, ko si kritiki vendarle ugotovili, da gre za mojstrovino. Za enkratno, stilizirano, napeto in resnobno zgodbo o barskem pianistu (Tom Neal), ki ne vidi prihodnosti. Ki ne najde smisla življenja. Ki pravi, da ne more uspeti kot klasični pianist, saj bo verjetno kmalu dobil artritis. In ko njegova punca odpotuje v Hollywood, da bi postala zvezda, gre za njo. In ko gre za njo, nima pojma, da se mu bo zgodila vrsta neprijetnih reči, ki ga bodo dotolkle, uničile in zdelale. Tip pač ni rojen pod srečno zvezdo. Nasmeška na ustnicah pri njem ne boste našli. Našli boste le slabo voljo, razjede na duši in povešen pogled. Pogled moškega, ki je zajebal. Ki je počel samo napačne stvari in se ob napačnem času znašel še na napačnem kraju. Najprej je štopal. Ustavil mu je nek gospod, ki ga je malce kasneje ruknila kap. Ker se je bal policije in ker je vedel, da ne bi nihče verjel njegovi zgodbi, je pobasal njegovo denarnico, njegovo identiteto in njegov avto. Potem je srečal žensko, fatalko Ann Savage, ki je odkrila njegovo prevaro in ga začela izsiljevati. Mu grozila s policijo, mu povedala, da je poznala umrlega gospoda in zahtevala, da nadaljuje z lažno identiteto in pobaše družinski denar. Ko gre res vse narobe, pa se zgodi še ena tragedija, še en nepričakovan zasuk, ki za vedno uniči našega junaka. Našega nesrečneža, ki svojo punco resda pokliče po telefonu in samo posluša. Zaveda se, da takšen ne more več k njej. Da je zajebal. Tako zelo kot še nihče pred njim. Niti na filmu, kaj šele v resnici. In pozor, leta 1992 so posneli rimejk, kjer je igral Tom Neal Jr., sin našega Toma Neala, ki je ostal znan samo po filmu Detour. Filmu, ki je z vsakim desetletjem boljši in bolj prepričljiv. Nič čudnega, da je vplival tudi na privatno življenje glavnega igralca, ki je leta 1965 zaradi hudega navala ljubosumja ustrelil svojo ženo in skoraj fasal smrtno kazen.

Ocena: presežek

MOBY DICK (zda 1956, pustolovščina, režija: John Huston, igrajo: Gregory Peck, Richard Basehart, Leo Genn, Harry Andrews, Friedrich Ledebur, Orson Welles)

O belem kitu, ki hoče imeti mir.

To je on, gospod Moby Dick, orjaški beli kit, s katerim ni šale. Pa četudi si kapitan Ahab (Gregory Peck), enonogi norec, ki se ne boji nikogar. Ki mu je naš kit odgriznil nogo in ki se sedaj z novo posadko poda na poslednji lov. Na ultimativno obsesijo. Na nesmiselno morsko odisejo, kjer je treba ujeti belega orjaka. Malce predolga, preveč filozofska in kljub temu učinkovita morska grozljivka, ki jo dejansko moti le pretirana igralska kreacija Gregoryja Pecka (zvezdnik je bil prepričan, da bi moral njegovo vlogo igrati kar režiser Huston), kateri je prepričan, da se da na kitovem hrbtu recitirati Shakespearea in odnesti celo kožo. Film, ki še vedno povzroča bruhanje borcem za pravice kitov, film, kjer Orson Welles izpelje enega najboljših monologov v svoji karieri, film, kjer se je maketa kita nenehno potapljala, in film, v katerem posebni efekti začuda niso zastarali. Na kratko, film, ki ga pokoplje dejstvo, da hoče Gregory Peck na vsak način zasenčiti orjaško morsko pošast.

Ocena: nič posebnega

THE CINCINNATI KID (zda 1965, drama, režija: Norman Jewison, igrajo: Steve McQueen, Edward G. Robinson, Karl Malden, Ann Margret, Tuesday Weld, Rip Torn, Joan Blondell, Cab Calloway)

Še zmeraj sila prepričljiv kvartopirski film, ki se konča tako kot se današnji filmi ne upajo končati.

Steve McQueen je Cincinnati Kid, zapeljivi, navihani in frajerski pokeraš, ki se loti največje tekme svoje kariere. Dvoboja, kjer se bo pomeril z ostarelim in legendarnim kvartopircem Lanceyjem Howardom (legendarni Edward G. Robinson). Partija traja tri dni, denarja je več kot preveč, na koncu pa bo zmagal tisti, ki ne bo blefiral. Film je začel režirati Sam Peckinpah, ki se je sprl zaradi želje po prizoru, v katerem bi se mlada Sharon Tate pokazala zgoraj brez. Ko je odletel Sam, je seveda odletela tudi Sharon. Sicer pa, le kdo rabi goloto, če ima v prvem planu Stevea McQueena in elegantno Ann Margret.

Ocena: vredno ogleda

NEVER SO FEW (zda 1959, vojna drama, režija: Preston Sturges, igrajo: Frank Sinatra, Steve McQueen, Charles Bronson, Gina Lollobrigida, Peter Lawford, Paul Henried, Richard Johnson)

Dolgočasna in premalo prepričljiva obdelava medvojnega dogajanja v Burmi, kjer številni zvezdniki samo pozirajo.

Pa se sprehodimo v čas, kjer so ameriški vojaki med drugo svetovno vojno burmanske domačine učili vojskovanja, se pravi v čas, kjer je kapetan Frank Sinatra osvajal italijansko turistko Gino Lollobrigido. In seveda v čas, ko se je mladi Steve McQueen ravno po zaslugi tegale filma začel spreminjati v največjo zvezdo svoje generacije. Njegovo vlogo je začel igrati Sammy Davis Jr., ki pa je moral na hladno zaradi spora s Frankom Sinatro. Dejansko pametna odločitev, saj gre za film, ki že leta 1959 ni ujel presežka.

Ocena: nič posebnega

THE CAREY TREATMENT (zda 1972, triler, režija: Blake Edwards, igrajo: James Coburn, Pat Hingle, Jennifer O’Neill, James Hong, Dan O’Herlihy)

Zdravnik James Coburn raziskuje smrt petnajstletne pacientke, ki naj bi jo med splavom površno zafušal njegov stanovski kolega James Hong.

Soliden in morda malce predolg medicinski triler, ki se lahko kot za šalo kosa z veliko bolj znano Komo. Zanimivo tudi zavoljo dejstva, da je režiral prav Blake Edwards, bolj znan po komedijah. In seveda zato, ker je Koma pobrala vso pozornost, pa četudi jo The Carey Treatment na trenutke celo preseže.

Ocena: vredno ogleda

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 29.07.2010 ob 22:22 pod kulti, klasike & filmski svet. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

5 odgovorov na “Kulti in klasike: She Done Him Wrong, Detour, Moby Dick, The Cincinnati Kid, Never So Few, The Carey Treatment”
  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Hitra roba 2 - 22.11.2010 ob 04:00

    [...] izdelek. Kit je večji od Godzille, Ahab Barry Bostwick pa se na koncu pokloni nič manj preterani igralski kreaciji Gregoryja Pecka, ki je Mobyja Dicka lovil že leta [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Zbogom, Blake Edwards - 16.12.2010 ob 21:18

    [...] Seed, kjer sta se zaljubila  Julie Andres in Omar Sharif pustila hladnega.  Odličen je bil tudi The Carey Tretment, še ena Coma, kjer je blestel James Coburn, vrhunski pa Days of Wine and Roses, kjer je Jack [...]

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije - 22.07.2011 ob 03:12

    [...] ki ga useka Ernest Hemingway, natančneje, roman Starec in morje, ali če hočete, kapitan Ahab iz Mobyja Dicka. Gospod, nor na rdečo kapo in kopalne kostime Speedo, se namreč odpravi na lov za jaguarskim [...]

  4. Najstarejši še živeči filmski zvezdniki « IZTOK GARTNER - 31.01.2012 ob 05:52

    [...] Phyllis Thaxter (90), zame večna zaradi vloge Supermanove zemeljske mame, sicer pa igralka, ki je solidno razturala tudi pred davnimi časi v filmih Thirty Seconds Over Tokyo, The Sea of Grass, The World of Henry Orient in recimo Springfield Rifle. Superman je bil njen zadnji pravi film, pred leti sem jo ujel tudi v trilerju The Carey Treatment. [...]

  5. RIP: Ray Bradbury (1920-2012) « IZTOK GARTNER - 6.06.2012 ob 17:14

    [...] pa zelo zanimiv tudi zavoljo filmov It Came From Outer Space, The Beast From 20,000 Fathoms, Moby Dick in recimo The Illustrated Man. Odlične so tudi njegove kratke scif zgodbice The Martian [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !