Na dan z besedo in s komentarji. Naj se plesni šov prične.

Antonio Banderas & Madonna

Al Pacino & Gabrielle Anwar

Richard Gere & Jennifer Lopez

Patrick Swayze & Jennifer Grey

Fred Astaire & Ginger Rogers

Arnold Schwarzenegger & Tia Carrere

Gene Kelly & Cyd Charisse

John Travolta & Uma Thurman

Salma Hayek & Ashley Judd

Žrelo v Vesolju.

To, kar je bil Žrelo za morje, je bil Osmi potnik za vesolje, le da je bil strah gledalcev seveda manj realen, da pa je prav zaradi tega več kot vžgal slogan: “V vesolju vas ne bo nihče slišal kričati.” Če ste se v Žrelu bali morskega psa, se boste sedaj seveda bali vesoljske pošasti. Zajebanega osmega potnika, ki čisto po naključju vstopi v vesoljsko ladjo Nostromo. Med sedemčlansko posadko, ki nima pojma, kaj jo čaka. Ki se niti pod razno ne zaveda, kako hudičevo nevaren je stvor, ki ga na obrazu prinese John Hurt. Nesrečni Kane, ki je svoj znameniti prizor poroda enkratno sparodiral v filmu Space Balls. Atmosfera je prava. Napeta, polna pričakovanja, skorajda panična. Tudi za gledalce, ki trepetajo skupaj z junaki na platnu. Krvoločni stvor se namreč skrije nekje na ladji, člani posadke pa ga iščejo in čakajo, kdaj jih bo napadel. Kot morski pes v Žrelu. Kot plenilec, ki čaka na svoj plen. Okej, filmu se resda počasi začenja poznati leto rojstva, toda to ne pomeni, da ga je čas povozil. To pomeni le, da ni več tako zelo svež kot leta 1979. Pa vendar, film ostaja klasika za vedno. Prelomna poslastica žanra, ki je iz Sigourney Weaver naredil kultno robo. Edino pravo akcijsko junakinjo tistega časa. Zares pravo trdo žensko, ki se ne boji nikogar. Ki morda zatrepeta le ob preveč bližnjem srečanju z vesoljsko pošastjo. Režiser Ridley Scott, ki se je tri leta kasneje proslavil še z Iztrebljevalcem, je imel pred Osmim potnikom za sabo le ne preveč odmevno pustolovščino The Duellists, zato je zelena luč za take vrste film pravi čudež. Zelo veliko zaupanje režiserja Walterja Hilla, ki je odnehal po nekaj snemalnih dnevih in mu prepustil posel. Zelo dober film. Tak, da ga lahko gledate vsako leto znova in tak, da vas nihče ne bo slišal, ko boste kričali.

Ocena 4

Stregel sem etiopskemu cesarju.

Obsluhoval jsem anglického krále, po naše, Stregel sem angleškemu kralju, je krasen film. Izvrstna mešanica drame in komedije. Drama z obilno dozo humorja. In komedija z močno dozo dramske globine ter krute realnosti. Nikoli preveč zatežena, nikdar pretirano burkaška. Ves čas točno taka kot je treba. Taka, da je na tak enkraten, domiseln, svež in izviren način ne bi mogli nikdar posneti v Hollywoodu. In taka, da vam bo v spominu ostala do konca življenja. Glavni je Jan Dite, drobni natakar, ki sanja o tem, da bo nekoč postal milijonar in lastnik svojega hotela. Zgodba ga spremlja od rane mladosti do pozne starosti. Od začetkov v strežbi, do petnajstletne zaporne kazni, ki mu prekine sanje in mu podari realnost. Prav zato vidimo vse tiste hotele, kjer dela. Vse tiste gala restavracije, kjer veljajo stroga pravila, ki se jih ne bi branil niti Tito. Kjer je natakar bog in batina in kjer se za vsako najmanjšo napakico leti iz službe. To so strogi protokoli. Stroga pravila strežbe, ki jih film obrača na tako zanimiv ter sproščujoč način, da dobimo občutek, kot da smo zraven. Ko da smo vsi po malem Jan Dite. Kot da smo tudi sami pred davnimi leti stregli angleškemu kralju, no ja, etiopskemu cesarju. In naš Dite se počasi vzpenja po lestvici. Malce zavoljo svojih sposobnosti, malce zavoljo svoje iznajdljivosti, malce zavoljo svoje zvitosti ter celo pokvarjenosti. Še posebej takrat, ko konkurentu podstavi nogo in dobi njegovo službo. Poba je pač odločen, da bo postal milijonar in lastnik svojega hotela. Ker se film dogaja pred in med drugo svetovno vojno, okoli skače cela kopica mladih deklet. Razposajenih kurbic, ki zabavajo vojake in snobovske goste. Kurbic, na katere pada tudi Dite, ki jih po vsakem seksu okrasi z rožami in hrano. Da ne bo pomote, golota filma Obsluhoval jsem anglického krále ni na platnu zato, da rajca in da bi film nanjo šlepal svoje napake. Golota je dodatek k zgodbi. Njena kulisa. Njen kontekstni pripomoček, ki več kot odlično ponazori takratni čas. Še posebej v prizoru v bazenu, kjer se gola dekleta spremenijo v invalidne nemške vojake. In naš Dite se prav med nemško okupacijo Češkoslovaške znajde več kot odlično. Pravzaprav takrat doseže svoj vrhunec. Še posebej od trenutka, ko spozna nemško mladenko Lizo, ki postane njegova žena. Ki ga da na teste za čisto spermo in ki hoče arijske otroke brez slabe krvi. Dite zaradi tega seveda pade v nemilost pri svojih kolegih, ki prezirajo naciste, kar pa ga ne moti preveč, saj ima med okupacijo popolni mir, po vojni pa proda znamke in resnično obogati. Tak je tale film. Enkrat zelo zabaven, celo burkaški, potem pa zelo resen in v bistvu tragičen. Kot življenje. Kot smisel življenja, ki ga na koncu najdeš v povsem drugih rečeh kot na začetku. Kot takrat, ko si sanjal. Ko se zbudiš, namreč ugotoviš, da so bile sanje ves čas nekaj čisto drugega. Odličen film, kjer ne boste našli niti ene same napake in jasen dokaz, da je Jiri Menzel najboljši češki režiser ta hip.

Ocena 5

Hm, meni se zdi prav nasprotno in nič kaj ekskluzivno. Meni se zdi, kot da so jo potegnili iz naftalina. Kot da niso imeli druge nagice in kot da jim je Dona pač prišla prav. Če pomislimo, so prejšnji mesec objavili dve leti stare fotke Sanje Grohar in Nine Osenar, kar pomeni, da spet niso imeli sveže krvi. Pravzaprav je tudi Dona malce zastarela. Ne ravno aktualna in popularna. Pač bivša nagica iz hrvaškega Playboyja, ki se je sedaj po dolgih letih slekla še za slovensko izdajo. In to na zelo pompozen način. Z reklamo na velikih in zelo pogostih džambo plakatih. Povedano drugače, mnogo hrupa za nič.

Huh, da ne pozabim, Playboyjevo dekle leta je postala Sabina Mali. Kdo je že to?

Okej, toda kaj, ko za udeležbo ne boste potrebovali kondoma. Prav ste slišali, gospo Web boste lahko seksali brez kakršnekoli zaščite in kamorkoli si boste zaželeli.

CODE RED, CODE RED !!!

21. stoletje, čedalje več aidsa in prireditev, ki se oglašuje s seksom brez kondoma. Ki tak seks pravzaprav poudarja kot prednost. Madameweb je namreč sporočila, da jo bodo lahko vsi podrli brez zaščite. Tako kot bodo hoteli. Glede na to, da takšne seanse izvaja redno in pogostokrat, je nevarnost za okužbo seveda toliko večja. Jasno, na tako zadevo se bodo prijavili predvsem samski moški. Moški, ki seksajo sto na uro in ki jim bolezni visijo dol. In prav taki moški bodo stali v vrsti brez kondoma. In prav taki moški se bodo potem vrnili domov. Recimo v Slovenijo, kjer bodo širili morebitne bolezni, ki jih bodo staknili na gangbangu.

Prepričan sem, da bo prav dejstvo, da je dovoljen seks brez kondoma, privabilo še več moških. Še več totalnih bedakov, ki jim je važno le to, da ga bodo namočili. Ki ne bodo razmišljali o posledicah in ki bi jim bilo vseeno, če bi bila Madameweb že okužena.

Da se razumemo, čisto nič nimam proti takim šovom. To je v drugih državah nekaj povsem običajnega. Naj ljudje počnejo kar jih je volja in naj Zavod 69 svojim članom ponudi čimbolj raznolik program ter upraviči svoj pompozen imidž. Grozno mi je le to, da ne bo kondomov. In to v 21. stoletju. In to čisto blizu nas. Na prereditvi, kjer je seks brez zaščite kul zadeva.

Huh, gre v resnici za možnost brezplačne okužbe z aidsom?

Zloglasna Madameweb, ženska, ki očitno razmišlja le s svojim mednožjem

Jasno, tam, kjer je res nevarno in tam, kjer je bilo že veliko nesreč, policije ni. Policija je vedno le tam, kjer se ji več kot očitno vidi, da ne pazi na varnost, ampak da pazi na jemanje denarja našim državljanom. Zato vas, dragi vozniki, naprošam, da začnete žmigati z lučmi drugim voznikom, če opazite policaja. Da preprečite krajo denarja. Da si pomagate med sabo. In da prav na ta način vrnete udarec temu trapastemu zakonu.

Nekateri to že pospešeno počnejo, zato bi bilo dobro, da to začnejo početi prav vsi. Seveda le voznikom, ki vozijo zmerno. Tistim, ki res divjajo, ne pokažite nič. Tisti si seveda zaslužijo plačilo kazni.

Sicer pa delovanja teh avtorskih pravic dejansko ne razumem najbolje. Ali lokali res plačujejo denar za vrtenje slovenske glasbe? Recimo, 50 evrov na teden za Damjana Murka, 100 evrov pa za Tanjo Žagar? No ja, za avtorje njune glasbe in besedil. Gre to res tako ali jaz res ne razumem ničesar? Ali naši avtorji res živijo od denarja za predvajane svoje glasbe tudi v Sloveniji? Kako sploh veš, če tvojo glasbo vrtijo? Bi moral potem tudi jaz dobiti denar, ker so vrteli mojo glasbo? Bi ga moral zahtevati tudi od radijskih postaj?

Ne glede na to pa mislim, da lokali ne bodo propadli. Še več, namesto Murka bodo sedaj lahko vrteli kvalitetno glasbo, obiskovalci pa bodo slovenske glasbenike pač poslušali doma.

Huh, sicer pa, ali mi znate našteteti kak lokal, kjer se rola naša muzika?

Presenetljivo učinkovito in zelo dobro nadaljevanje, ki mu do originala manjka le malce več trivialnih štosev.

Scream 2 se nadaljuje tam, kjer se je končal Scream. Spet imamo na desetine insajdersih štosev, še več citiranja znanih grozljivk, malce manj zabave in malce več groze. In pozor, film se začne v kinu, kjer vrtijo Stab, film v filmu. Film o dogodkih iz prvega Screama, kjer Sidney Prescott (Neve Campbell) igra Tori Spelling, Drew Barrymore pa Heather Graham. In prav med ekranizacijo kultne uvodne sekvence prvega Screama, se odvija nič manj kultna sekvenca drugega, kjer med nabito polno dvorano sedita tudi Jada Pinkett in Omar Epps. Zaljubljeni parček, ki ju razkosa naš stari znanec. Naš zamaskirani morilec, ki se je vrnil na sceno. Ki spet obožuje grozljivke in ki bo naredil vse, da bo presegel original. In prav debata o originalih in nadaljevanjih je nekakšen vrhunec tegale nadaljevanja. Prav debata o tem, katera nadaljevanja so boljša od originalov, nas spet popelje v hudo nostalgijo in zavedanje, da še enkrat gledamo čistokrvno mojstrovino žanra. Prav imate, glavna tarča je spet nesrečna Sidney Prescott, ob strani pa ji znova stojita povzpetna novinarka Gale Weathers (Courteney Cox), avtorica knjige o dogodkih iz prvega Screama, in še vedno nerodni policist Dwight “Dewey” Riley (David Arquette), ki sedaj seveda šepa. Sarah Michelle Gellar pade z balkona, Jamie Kennedy pade v snemalni avto, sum pa odleti na Cottona Wearyja (Liev Schreiber), mladeniča, ki je krivično sedel zaradi umora Sidneyjine matere. Jasno, če bodo v kakem filmu še kdaj debatirali o nadaljevanjih, ki se lahko brez panike postavijo ob bok originalom, bo Scream 2 brez dvoma v prvi vrsti.

Ocena 4 in pol

SCREAM 3 (zda 2000, grozljivka, režija: Wes Craven, igrajo: Neve Campbell, David Arquette, Courteney Cox, Lance Henriksen, Jenny McCarthy, Parker Posey, Patrick Dempsey, Emily Mortimer, Liev Schreiber, Matt Keeslar, Kelly Rutherfor, Carrie Fisher, Jamie Kennedy, Kevin Smith, Jason Mewes)

Povsem dostojen zaključek trilogije.

Uganili ste, trivia tokrat teče o trilogijah. O pravilih, ki jih moramo upoštevati pri trilogijah in pravilih, ki jih dobro pozna tudi tokratni morilec, ki si seveda spet natakne znamenito razpotegnjeno masko. Še več, trivia tokrat dodobra povoha tudi filme, ki z žanrom nimajo nobene zveze. Recimo Vojno zvezd, kjer se oglasi celo Carrie Fisher, originalna princesa Lea, ki pojasni, da žal ni dobila vloge, ker ni spala z Georgeom Lucasom. Tako je, Scream 3 je spet insajderski. In tak, da nas ne pusti na cedilu. Resda ne tako dober kot prva dva, pa vendar tak, da zvozi do konca. Da nas večkrat pošteno prestraši in vseskozi dovolj dobro vrti ter zabava. Jasno, zgodba se odvije na prizorišču snemanja filma Stab 3, kjer našim junakom pomagajo še igralci, ki jih upodabljajo na filmu. Recimo Parker Posey, ki igra novinarko Gale Weathers. In prav Poseyjeva je potem ves čas v prvem planu. Skupaj s Courteney Cox, ki je seveda ne mara. Ki sovraži svojo filmsko upodobitev. To so dobre finte. Prijemi, ki jih na tako skuliran način ne boste našli v nobenem drugem filmu. Še posebej pa ne v kaki grozljivki, se pravi v žanru, ki ga je prav trilogija Scream po hudem padcu v osemdesetih dvignila na višjo raven. Jasno, morilec spet lovi našo Sidney (Neve Campbell), ki tokrat dela na telefonu za pomoč v stiski. Ki se umakne v samoto in ki upa, da je vse najhujše daleč za njo. Namesto Sarah Michelle Gellar in Rose McGowan na hitro pade Jenny McCarthy, v uvodnem prizoru pa namesto Drew Barrymore in Jade Pinkett nastrada Liev Schreiber. Okej, Scream 3 na trenutke resda izgleda kot material, iz katerega sta se prva dva ponorčevala, toda to ne pomeni, da gre za slab film in za slabo nadaljevanje. Gre le za film, ki se zaveda, da sta njegova predhodnika nedosegljiva. In za film, ki s tem nima popolnoma nobenmih težav. Prav zavoljo tega se na hitro oglasita še Jay in Silent Bob. Morda najboljša trilogija vseh časov in filmski izlet, ki ga bod vedno veseli tudi gledalci, ki jim je za grozljivke malo mar.

Ocena 4

Uf, če ne bi glavne vloge igral Robert Downey Jr., bi bil tole zelo neumen in dolgočasen kliše.

Dejstvo, da prav Robert Downey Jr. igra Irona Mana, reši tole sicer ne preveč posrečeno kopijo Robo Copa in Transformerjev. Tale finančno neverjetno uspešen in težko pričakovan pop corn filmček, ki je že v prvem vikendu vrgel več kot sto milijonov dolarjev zaslužka. Da je bil uspeh tako zelo velik, je pravzaprav veliko presenečenje. Še posebej zavoljo nič kaj dobrega scenarija in prizorov, ki bi zadeli v polno le v kakšni pol ure trajajoči tv risanki. Nič kaj boljši niso tudi dialogi. Nič kaj posebej dober ni niti glavni negativec Jeff Bridges. Nič kaj posebej dobra ni tudi režija Jona Favreaua, ki nam je pred tem serviral Elfa in Zahturo. Nič kaj posebej prepričljivi pa pravzaprav niso niti štosi ter vse tisto, kar naj bi imel zares odličen film o superjunaku. Hvala bogu za Roberta Downeyja. Za igralca, ki iz Irona Mana kljub vsem slabem potegne najboljše. Še posebej, ko ni Iron Man. Ko je super uspešni poslovnež in babjek Tony Stark, lastnik firme, ki z orožjem zalaga ameriško vojsko. In firme, ki je isto počela že med drugo svetovno vojno, ko je bil glavni njegov oče. In prav Robert Downey iz tega filma dela nekaj več. Prav Robert Downey ga dvigne iz totalnega sranja in ga spremeni v dokaj gledljivo ter zanimivo zadevščino, ki jo vendarle uspemo zdržati brez pretiranega zehanja in gledanja na uro.  

Ocena 3