Dragi moji, samo za vas sem izbrskal nekaj zanimivih plesnih duetov. Katera dva sta vam najbolj všeč, katera dva vam gresta na živce, katera dva ne pašeta skupaj, katera dva sta za vedno v vaših srcih?

Na dan z besedo in s komentarji. Naj se plesni šov prične.

Antonio Banderas & Madonna

Al Pacino & Gabrielle Anwar

Richard Gere & Jennifer Lopez

Patrick Swayze & Jennifer Grey

Fred Astaire & Ginger Rogers

Arnold Schwarzenegger & Tia Carrere

Gene Kelly & Cyd Charisse

John Travolta & Uma Thurman

Salma Hayek & Ashley Judd

Pevski nastop Sanje Grohar v nocojšnji oddaji As ti tud notr padu je bil čisti polom. Povsem nepotrebno dokazovanje in petje preveč zahtevne pesmi, s katero naj bi punca enkrat za vselej pokazala, da zna peti. Da se slovenska javnost moti o njenih glasovnih sposobnostih in da jo povsem po krivici meče v isti koš z bejbami, ki nimajo posluha.

To je bilo hudo neumno in s tem si je naredila več škode kot koristi. Pela je namreč zelo slabo. Morda najslabše doslej. Pravzaprav ni pela, marveč fušala. Tako močno, da je Rihanno brez dvoma zabolela glava. Kadar neka punca hoče dokazati, da zna peti, vedno dokaže prav nasprotno. Spomnimo se le članic skupine Baby Twins in še koga, ki je prav s takim javnim dokazovanjem padel na tla. In Sanji tega ni bilo treba. Sanja svoje pesmi namreč poje čisto okej. Nič slabše od Rebeke in Nine. Pa četudi jo vedno napadjo veliko bolj od omenjenih dveh. V njej pač vidijo še eno pojoči misico in pozabljajo, da je pela precej časa pred manekensko kariero.

Toda tokrat ga je res polomila, saj je šla na oder z željo, da dokaže. Da pokaže. In da nas prepriča, da je dobra pevka. Trapasta poteza in neuspešno prepričevanje javnosti, ki seveda nikoli ne podvomi v pevske sposobnosti pevke, ki je res dobra. Tista, ki ni ravno Celine Dion, naj bo raje tiho in svojo sceno fura naprej brez takšnih nepotrebnih dokazov.

Ne bom rekel, da Kate Hudson ni simpatična punca, toda da so jo pri reviji People izbrali za najlepšo žensko na svetu, je pa malce pretirano in hudičevo čudno. In pozor, zanjo so zaostale tudi Angelina, Salma in Halle.

Če bi izbirali najlepše igralke vseh časov, bi bilo krivično, da bi Michelle Pfeiffer ostala na hladnem. Punca je lepa. O tem ni dvoma. Kljub temu, da je včeraj praznovala že petdeseti rojstni dan. Kot Sharon Stone. Kot vse tiste hollywoodčanke, ki jim leta ne morejo do živega. Na filmu se je pojavila že leta 1980, nase pa je brez dvoma opozorila z drugim delom Briljantine in z Brazgotincem, kjer je igrala ljubico Ala Pacina.

Leta 1985 je bila Ženska sokol, leta 1987 Čarovnica iz Eeastwicka, leta 1988 pa je dokončno postala zvezda in se prebila v prvo ligo. Prav leta 1988 je namreč posnela filme Married to the Mob, Tequilla Sunrise in Dangerous Liaisons, že leto kasneje pa se je zvijala na klavirju filmu Fantastična brata Baker. Punca je imela stil. Bila je dama in bila je seksi. Tako zelo, da je za sabo pustila celo Kim Basinger in platna do konca žagžala v drugem Batmanu, kjer je zaigrala Catwoman.

V devetdesetih je garala s polno paro in nam dala tudi Volka, Frankie & Johnny, Čas nedolžnosti, Rusko hišo, Dangerous Minds in recimo Love Field, novo tisočletje pa je začela z grozljivko Potopljene sence in začela lenariti. Vse do leta 2007, ko je posnela tri filme in nas navdušila z vlogo čarovnice filma Stardust. Za oskarja je bila nominirana trikrat, na raznoraznih lepotnih lestvicah pa jo boste vedno našli skoraj pri vrhu. Prav imate, Michelle Pfeiffer premore dovolj glamurja, da bi odlično funkcionirala tudi v starih dobrih hollywoodskih časih, in dovolj koketnosti, da več kot izvrstno funkcionira tudi v današnjih časih.

Lestvica gre letos takole:

1. MEGAN FOX

2. JESSICA BIEL

3. JESSICA ALBA

4. ELISHA CUTHBERT

5. SCARLETT JOHANSSON

6. EMMANUELLE CHRIQUI

7. HILARY DUFF

8. TRICIA HELFER

9. BLAKE LIVELY

10. KATE BECKINSALE

Plesalec Andrej Škufca ima novo punco. Novo veliko ljubezen, ki sliši na ime Špela Perc. Tista Špela Perc, ki je sestra bolj znane atletinje Jerneje Perc. Tista Špela Perc, ki je tudi sama odjadrala v športne vode in na televiziji pred leti vodila neko telovadno oddajo. In tista Špela Perc, ki je bila pred stotimi leti moja sošolka v osnovki. Ker je nisem videl že milijon let, pravzaprav vse od osnovne šole dalje, nimam pojma kako se ima. Vem samo to, da je špricala vse naše obletnice in da ni poslala niti pozdrava. Vem tudi to, da so bili vsi fantje nekoč zacopani vanjo in da je vse po vrsti zafrkavala ter jim ni namenila niti enega poljuba. Vem tudi to, da je bila vzorna učenka in da je na sto metrov tekla hitreje od vseh sošolcev. Pravzaprav je bilo za pričakovati, da bo letela daleč in da ji bo uspelo v življenju. Da ne bo zabluzila in zašla na stranska pota. Da bo postala uspešna mlada ženska. Ko sem slišal, da hodi s smučarjem Renejem Mlekužem, sem videl, da ima okus. Ker sedaj hodi z veliko starejšim Andrejem Škufco, pa vidim, da ji diši tudi vrtenje po parketu.

Uf, saj res, prav Špela Perc je bila tista, ki je polepšala dan mojemu sošolcu Bojanu, ko je na končnem izletu na morje posodila kopalke malce bolj polni sošolki, ki jih je seveda komaj spravila nase.

Uf, tale film pa čakam sto na uro. Glavne bodo čivave, moja naj pasma vseh časov, glasove pa bodo med drugim posodili tudi Salma Hayek, Piper Perabo, Drew Berrymore, Andy Garcia, Edward James Olmos, Cheech Marin in Placido Domingo. Upam, da bo zadeva kul in da bomo vse skupaj septembra videli tudi v naših kinih. Seveda v originalni verziji.

Da pod pultom krožijo porno filmčki Marilyn Monroe, je znano. Pa četudi se še vedno ne ve, ali gre za pravo Marilyn, ali le za kakšno anonimno bejbo, ki ji je bila podobna. Da se je pred davnimi leti slikala za Playboy, prav tako drži. Da je bila v seksu zelo razuzdana in da je obnorela oba brata Kennedy, tudi vemo. Zato je bila novica, da ima nek bogataš doma njen originalni pornič, kjer naj bi ga fafala neznanemu tipu, zelo vroča, provokativna in kontroverzna. Svet očitno še vedno čaka, da jo vidi med akcijo. Da jo vidi med tem, ko počne stvari, o kateri so sanjali vsi takratni moški našega planeta. Marilyn Monore je bila namreč boginja seksa. Največji in najbolj znani seksualni simbol, ki mu še danes ni mogoče najti para. Marilyn je bila vse, kar so moški takrat želeli in vse, kar je morala v tistih časih imeti popolna ženska. Seks simbol brez napake in ženska, ki je zaradi prezgodnje smrti za vedno ostala mlada, lepa in sanjska. Prav zato mi gre na živce, da so jo spet potegnili iz naftalina. Da so jo potegnili zavoljo cenenega porno filma, ki se je potem seveda izkazal za grdo prevaro. Za medijski nateg in za zajebancijo. In pozor, možakar, ki se je hvalil, da ima njen film, je povedal, da ga je kupil za milijon in pol dolarjev. To se seveda sliši tako, kot da je bil tisti neznani moški kar predsednik Kennedy. In če bi posnetek res obstajal, bi šlo za najbolj slavni pornič vseh časov. Še bolj kot posnetek, na katerem Kennedyja ustrelijo. Hvala bogu, da ga v resnici ni in da bosta MM ter JFK še naprej mirno spala.

Ko sem malo nazaj v rubriki Nekoč in danes obdelal Seko Aleksić, so mnogi dejali, da ni tako zelo debela. Da ima pač malce večjo cifro cotk in da je kul, ker se ne obremenjuje s kilogrami. Še več, da ne gre za špeh, marveč za obline na pravem mestu. Okej, toda najnovejša fotka, ki jo je priskrbel kolega Turbofolker, je naravnost šokantna. Seki trebuh dobesedno visi čez pas. Seka po novem izgleda kot Šerbi, kar je zelo čudno, saj je še nekaj mesecev nazaj izgledala bolje kot Ceca. Tu nekaj ne štima. In res me zanima kaj. Po drugi strani pa je zelo zanimivo, da je prav v tej okrogli verziji bolj popularna kot kdajkoli. Da zanjo norijo še bolj kot nekoč, ko je bila seks bomba. Tudi s tem nekaj ni v redu. In tudi pri tem me zanima kaj. In ko pomislim na zapis, ki sem ga objavil avgusta, mi gre seveda pošteno na smeh.

Kakorkoli že, tule je fotka iz njenega koncerta, kjer je še bolj okrogla kot je bila v Sloveniji.

Pa poglejmo nekaj znanih deklet, ki so za moje pojme grozljivo presuhe in ki jim ne bi škodilo, če bi na svoje kosti nabile vsaj kakih dvajset kilogramčkov več.

Tara Reid

Nicole Richie

Keira Knightley

Kate Moss

Jenna Jameson

Mary Kate & Ashley Olsen

Rihanna

Alicia Keys

Amy Winehouse

 Katie Holmes

Calista Flockhart

Gwyneth Paltrow

Da te velike joške odnesejo daleč, je znano. Toda, da te odnesejo tako zelo daleč kot nesejo prav Urško Čepin, pa je vseeno pravi fenomen. Punca je naenkrat vsepovsod. Na televiziji, v spotih Domna Kumra, na vseh družabnih prireditvah in v vseh rumenih revijah. In pozor, punca se v službo vozi z belim Ferarijem. Takšnim, ki se ga kupiti, če imaš 250 tisoč evrov in seveda fanta, da ti ga kupi. Da se Urška znajde sto na uro, je jasno. Da za dobro tv voditeljico potrebuje še veliko kilometrine, prav tako. Da bo kljub temu odletela daleč, pa tudi ni potrebno posebej razlagati, saj zdaj načrtuje še pohod na glasbeno sceno. Če bi ji rekli slovenska Pamela Anderson, ne bi kaj dosti zgrešili. Tudi Pamela je namreč uspela tudi po zaslugi velikih jošk. Velike joške so zagotovilo za uspeh. Še posebej, če na sceno pridejo še ob pravem času in na pravi način. Urška zelo dobro ve kaj dela in to jo bo pripeljalo daleč.

Joj, kaj bi dal za velike joške in za uspeh, ki bi prišel tudi po njihovi zaslugi

vir

Huh, tole pa je novica. Punci, ki ju je naredil slovenski Playboy, bosta sedaj verjetno tožili slovenski Playboy. No ja, naredil je v bistvu le Nino, ki je sedaj seveda najbolj glasna, užaljena in zgrožena. Finta je namreč v tem, da sta se obe skupaj slikali za ameriško izdajo in sedaj pokata od jeze zavolje objave v slovenski izdaji. Huh, pa ne da je Slovenija postala premajhna in premalo pomembna zanju? Pa ne da sta njuni pički sedaj dobri le za ameriško tržišče. Brez zamere, dragi moji, a tole se mi zdi pa res hipokrizija brez primere. Dajte no, kot da bi pozabili, da so te iste slike že zdavnaj preplavile slovenske spletne strani in da so jih videli prav vsi. Očitno bi radi zaslužili še dodaten denar in se gresta sedaj tožbo zavoljo nedovoljene objave slik v slovenski izdaji Playboyja.

Me res zanima, če bi tožili tudi ameriško inačico, če bi objavila njune slovenske slike. Dajte no, saj ne gre za objavo v Delu, Novi in Lady. Gre za objavo v Playboyju, ki ima verjetno dovoljenje za takšne objave zajčic iz raznih delov sveta.

Kaj hočemo, slava te zjebe. Ko te zjebe, pa Sloveninja postane premalo dobra zate.

Čakaj, čakaj, a je Nina nehala voditi slovenski Big Brother, Sanja pa nehala voditi oddajo na Tv Papriki?

DODATEK:

Link do članka, ki ga je danes objavila spletna stran slovenskega Playboyja.

Včeraj sem si po dolgem času spet ogledal podelitev Oskarjev iz leta 1994. Iz leta, ko je slavil Steven Spielberg s svojo mojstrovino Schindler’s List. In iz leta, ko sem prav med to podelitvijo močno zajokal in postal zelo slabe volje. Med spominom na preminule igralce, režiserje in ostale filmske delavce, je bil namreč tudi John Candy. Tisti strašno simpatični in okrogli komediant, ki mi je bil zelo pri srcu. In za katerega nisem imel pojma, da je umrl. Da ga bom zagledal med vsemi ostalimi pokojnimi zvezdami. Bil sem šokiran. Tako zelo, da sem komaj zdržal nadaljevanje prireditve in da sem se pozabil veseliti tudi za Stevena Spielberga, ki je končno dobil oskarja.

Tistega leta je umrl tudi River Phoenix, toda John Candy me je usekal iz zasede. Kar nekaj dni po svoji smrti. In nekaj dni za tem, ko sem si spet privoščil njegovo najbolj zabavno komedijo Who’s Harry Crumb. Da je umrl prav v letu, ko je Steven Spielberg dobil svojega prvega oskarja, je po svoje lepo naključje, saj je leta 1979 igral majhno vlogo v njegovi komediji 1941. V osemdesetih je najprej lovil le stranske vlogice, potem pa je počasi pokazal, da lahko na svojih ramenih brez težav odpelje cel film. Žal so bili vsi ti filmi nekako napačna izbira. Vsaj kar se finančnega uspega tiče. To je bilo v bistvu zanimivo, saj so ga imeli ljudje zelo radi, a le takrat, ko je igral stranske vloge in ko je statiral glavnemu igralcu. Ko je bil glavni sam, ni vžgal. No ja, vžgal je le v komediji Uncle Buck, ki pa kljub temu ni prinesla uspeha v naslednjih filmih, ki jih je izbral v devetdesetih letih.

Meni je bil strašno kul v filmih Delerious, The Great Outdoors, Planes, Trains & Automobiles in seveda v parodiji Space Balls, kjer je kot veste igral tistega simpatičnega psa. Morda ni bil takšna zvezda kot bi si zaslužil, pa vendar, bil je odličen komik, kul dečko in igralec, ki sem ga imel zares rad. Leta 1993 je zadel v polno s filmom Cool Runnings, ki ga je vrgel najvišje v celotni karieri, kar pa mu spet ni pomagalo do boljših filmov in do slave, ki bi si jo več kot zaslužil. Filma Wagons East žal ni videl, saj ga je med snemanjem zadela srčna kap. Star je bil 44 let, tehtal pa je več kot 150 kilogramov. Morda ga je polomil, da ni sprejel povabila v ekipo šova Saturday Night Live. Morda ne bi smel zavrniti stranske vloge v filmu Ghostbusters. Da je bil zvezda, pa priča podatek, da je za film Armed and Dangerous že leta 1986 dobil dva milijona dolarjev honorarja.

Srce ga je izdalo, ker je bil predebel. A prav zato, ker je bil predebel, je bil tako simpatičen in kul. Še bolj kot John Belushi, John Goodman in George Wendt. Ko je umrl sem bil zelo žalosten. Tako kot včeraj, ko sem spet pozabil, da g abom prav na podelitvi Oskarjev iz leta 1994 spet zagledal med spomini na preminule zvezdnike.

Res je, legendarni Hugh Hefner je praznoval 82 let. Nič posebnega, če ne bi šlo za tistega Hugha Hefnerja, ki je pred davnimi leti ustanovil revijo Playboy in od takrat dalje živi v svojem dvorcu, kjer mu družbo delajo nenehno gola in izjemno mlada dekleta, ki hrepenijo po slavi ter denarju. Gospod se kljub letom drži izjemno dobro. Vsak dan mu družbo verjetno dela tudi viagra, pokonci pa ga jasno da držijo tudi številne mladenke, ki ga obkrožajo na vsakem koraku.

In pozor, za letošnji rojstni dan ga je presenetila njegova najbolj znana zajčica Pamela Anderson. Tista Pamela Anderson, ki je prodala tudi največ cifer Playboyja, ko se je na notranjih straneh in na naslovnici zvijala gola. Prav zato je trapasto, da je na zabavo prišla brez obleke. Takšna, kot jo je kultni Hef navajen in takšna, da prav zaradi tega ni bila nič posebnega. Neizvirno darilo za šefa Playboyja, ki bi Pamelo verjetno raje vsaj enkrat videl oblečeno.

Nekaj dni nazaj nam je umrl Richard Widmark, sedaj pa je za vedno odšel tudi Charlton Heston. In če rečem Heston, moram reči tudi Ben Hur, Deset zapovedi, Planet opic in El Cid. In prav ti štirje filmi so iz njega naredili največjo in najbolj znano hollywoodsko faco vseh časov. Ikono ameriškega filma. Superzvezdnika, v katerega so bile zaljubljene tudi naše babice.

Da ne bo pomote, stari dobi Chuck ni snemal le epskih spektaklov, kjer bi mu lahko skeptiki očitali ne preveč prepričljive igralske kreacije. Snemal je tudi zelo pogumne in drugačne filme. Recimo Touch of Evil in Soylent Green. In snemal je tudi vojaške filme. Recimo Major Dundee in 55 Days at Peking. Snemal je vse tisto, kar je bilo vredno njegovega statusa. In posnel je ogromno večnih filmov. Filmov, ki jih še danes rade gledajo številne generacije.

Noben drug igralec ni posnel toliko tako zelo popularnih filmov. Tako veliko “biblijskih”, ali če hočete, preroških in “veličastnih” vlog kot prav Heston. Bil je Ben Hur, bil je Mojzes, bil je El Cid, bil je tudi Janez Krstnik, Michelangelo, Marc Antony, kardinal Richelieu, Henry VIII, Thomas More, Sherlock Holmes in recimo Abraham Lincoln. Bil je vse tisto, o čemer so lahko ostali igralci samo sanjali. Bil je lep, možat in kul. Tak, da ga lahko mirne volje proglasimo za mešanico Gregoryja Pecka in Burta Lancasterja. Tak, da ga ne bo mogoče pozabiti. In tak, da se nam je zdelo, da bo živel večno.

Zgodilo se je pred parimi leti, ko je gospod Šerbedžija, gospod Rade “Ne daj se Ines” Šerbedžija, prišel nastopat v Celje. Tisti Rade Šerbedžija, ki pozna Brada, Nicole, Toma, Clinta, Vanesso, Jessico, Marka, Patricio, Gino, Vala in še koga. Tisti Rade, ki mi je totalni car. Rade Šerbedžija, hollywoodski zvezdnik in Slovenec po državljanstvu. Legenda hrvaškega in jugoslovanskega filma, ki mi je bil v vsaki vlogi preprosto odličen. Zmenila sva se za intervju, za kratek pogovor, ki bi ga potem objavil v reviji Celjan, kjer sem bil takrat glavni urednik. Pred srečanjem sem se pošteno pripravil. Prebral vse mogoče članke, prečekiral vse internetne povezave in se tresel kot šiba na vodi. Priznam, prvič v življenju sem imel tremo. Tremo pred človekom, ki igra v ameriških filmih in se druži z zvezdami, o katerih jaz samo sanjam. In ta človek, ta Rade “fucking” Šerbedžija, zdaj pride v moj kraj. Čisto k meni. Tako blizu, da mu bom lahko stisnil roko in mu povedal, da mi je totalni car. Da ga spoštujem in da mi tole srečanje pomeni resnično ogromno. Nikoli ne bom pozabil kako je med vojno v bivši jugi ves zanemarjen in zlomljen ter z otrokom na hrbtu dajal izjavo za neko televizijo. Prav zato sem bil zelo vesel, da mu je uspel preboj v ZDA. V Hollywood. Pa četudi v nekaj zelo slabih filmov. Samo, da je dobil denar in zdaj uživa zasluženo slavo. No in ta Rade Šerbedžija bo sedaj z mano naredil intervju. Samo z mano, ekskluzivno za revijo Celjan. Samo za Iztoka Gartnerja.

Tako sem vsaj mislil. Tako sem vsaj upal takrat pred leti. Ko sva se naposled le dobila, je bilo vse skupaj čisto drugače. Bil je nekako nedostopen, morda celo malce neprijazen, celo naveličan. Pač pri partiji šaha in z viskijem ter cigareto v roki. Pojasnil mi je, da ne more dati intervjuja, saj ima zahripan glas, ki ga mora čuvati za prihajajoči koncert. Četudi sem ga prosil samo za kratek pogovor, mi ni uspelo. Zavrnil me je in se posvetil šahu, viskiju in cigareti. Bil sem močno razočaran, celo prizadet. Kaj vem, morda mi je šlo celo malo na jok. Kot majhnemu otroku, ki ne more dobiti lizike. Pa tako sem se ga veselil. Tako močno sem se pripravil. Rade je bil moj idol. Totalni car, ki sem ga resnično hotel enkrat spoznati še v živo. Ko sem ga, mi je padlo dol. Bil sem jezen nanj in to sem v članku za Celjana tudi zapisal. Morda po krivici, morda povsem upravičeno.

Kasneje sem seveda večkrat razmišljal o tem dogodku. Le kdo sem jaz, da bi se moral Rade zmeniti zanj? Jaz sem samo navaden kurac, on pa je huda zvezda. Ampak, a je vedel, da mi je tozalni car in da ga obožujem? Eh, četudi bi vedel, bi mu viselo dol. Takšnih pacientov ima vsak dan vrh glave. Pa vendar, tega čudnega srečanja mu nisem nikdar povsem odpustil. Čeprav vem, da ga še danes boli kurac in da me je pozabil že isto sekundo, se mi zdi, da globoko v sebi še vedno ve, da ga je polomil in da bi moral biti vsaj malce bolj prijazen. Ma kaj vem, morda je bil, pa sem ga jaz vzel narobe. Morda je bil res zahripan in mi je to prijazno razložil, jaz pa sem to vzel kot nesramnost in ignoranco.

Kakorkoli že, ko sem tudi sam postal znan v naših koncih in pač začel furati radijsko oddajo, vodenje prireditev in glasbeno kariero, sem se odločil, da bom do oboževalcev vedno zelo prijazen. In točno tak sem tudi bil. Nikoli namreč ne veš koliko nekomu pomeniš. Pa četudi ti tega ne zna pokazati v živo. Le zakaj bi moral nekoga tako močno razočarati kot je Rade razočaral mene.

In ja, ko sem ga po tem dogodku videl v kakem filmu, mi je šel malo na živce. Pa četudi je bil enako kul kot prej, ko sem ga oboževal.

Po anketi, ki so jo naredili v Los Angelesu in pri reviji Forbes, so se na prvem mestu znašle Paris Hilton, Lindsay Lohan, Britney Spears in Pamela Anderson. Vse štiri naj bi si do slave pomagale s škandali in rumenimi objavami, vse štiri pa v resnici sploh naj ne bi bile tako zelo sposobne. Tako trdijo v teh anketah, jaz pa se seveda sprašujem, če tole drži. Ali je slava res lahko umetna? In kaj je pravzaprav sploh umetna slava? Gre za zvezdo, ki je v resnici ne pozna nihče, ali za zvezdo, ki si do slave pač pomaga le s škandali in bi s svojimi sposobnostmi že zdavnaj padla v pozabo? Prav to drugo mi je recimo pri Pameli zelo neumno. Jasno, da si pomaga s škandali, saj je njena kariera zgrajena le na njenem golem telesu. Tu ni nobene lažne slave. Nobenega pretvarjanja. Edina umetna stvar pri Pameli so seveda joške, vse ostalo je tako kot je. Isto je pri Paris. Jasno, da ni slavna zaradi svojih pesmi in filmov. Slavna je zavoljo bogate žlahte in zato, ker se pač pojavi na vseh mogočih zabavah. Tu prav tako ne vidim nič umetnega. Paris je taka kot je.

Malce drugače je seveda pri Britney in Lindsay. Prva je zaslovela s svojo glasbo, druga pa s svojimi filmi. Sedaj jima pač ne gre preveč dobro, toda to ne pomeni, da sta umetni. Le kdo vas je nasral, da uživata v škandalih, ki se zgrinjajo nad njima? Le kdo vam je rekel, da jim paše, da medijo posegajo v njuno osebno življenje? Taka slava nikomur ne paše in punci nista krivi, da ju nenehno vlačijo po medijih. Saj jim slik ne pošiljata sami. Pač zanimivi sta jim. Še bolj kot nekoč, ko sta bili na vrhu. Sedaj sta na tleh in sedaj sta najbolj zanimivi za rumeni tisk. Toda to ni umetna slava, to je le zanimanje za znani osebi, ki imata pač težave. No ja, Lindsay je pred časom pozirala gola kot Marilyn Monroe. Pa kaj, to so počele že vse pred njo. To ni metanje ven. To je pač dober denar in slava, ki jo mora furati. Bolje to kot kvazi pornič, kjer bi jo ujeli na kokainu in alkoholu.

Kaj pa v Sloveniji? Imamo prav tako umetne zvezde? Zvezde, ki so jih naredili mediji in ki dejansko niso naredile čisto nič? Poglejte Novo, morda najdete kakšno.

Za sliko, ki jo bom pripel spodaj, je Jennifer Lopez prejela ček v višini šestih milijonov dolarjev. Po tri za vsakega otroka. To je seveda več kot bi dobila za golo poziranje in skoraj več kot dobi za kak film. Nosečnost se torej več kot splača. Še posebej, če si zvezda in če medijem potem prodaš slike svojih novorojenčkov. Zdaj se pa res ne čudim, da so noseče skoraj vse igralke in da je to res trend. Resnično upam, da ne le zaradi denarja.

In pozor, Christina Aguilera je dobila skoraj 2 milijona, Angelina Jolie pa lahko bojda pričakuje celo 10 milijonov. Jasno, saj Brad Pitt ni Marc Anthony.

Uf, saj res, kam je izginila Halle Berry?

Pa je šel še en legendarni igralec iz zlate dobe Hollywooda. Gospod Richard Widmark, ki nas je zapustil v visoki starosti 93-ih let. Posnel je več kot sedemdeset filmov, njegove vloge pa so bile vedno take, da smo si ga zapomnili za celo življenje. Če ste videli Kiss of Death iz leta 1947, potem niste mogli zgrešiti psihopata Tommyja Uda. Če ste videli Night and the City iz leta 1950, niste mogli zgrešiti fičfiriča Harryja Fabiana. Če ste videli vestern Broken Lance iz leta 1954, vam ni mogel uiti Ben Devereaux. In jasno, če ste videli Don’t Bother To Knock iz leta 1952, niste spregledali Jeda Towersa, ki se je ljubil z Marilyn Monroe. Vse to je bil Richard Widmark, odlilčni karakterni igralec, ki mu skorajda ne morem najti para.

Leta 1964 je nastopil v John Fordovem vesternu Cheyenne Autumn, tri leta prej pa v klasiki Judgement in Nuremberg, kjer je igral polkovnika Tada Lawsona. Sam se ga spomnim tudi iz kultne Kome in polomije The Swarm ter iz drame Cold Sassy Tree, ki jo je posnel leta 1989, ko se je počasi poslavljal od filmskega sveta.

Bil je legenda. Ena največjih. Naj počiva v miru. 

Da je veliki Boris Dvornik resno bolan, se je šušljalo že nekaj časa. Pa vendar, njegova smrt je kljub temu prišla nepričakovano. Še posebej zato, ker sem si malo nazaj spet ogledal njegov verjetno najboljši film U gori raste zelen bor. Neuničljivo hrvaško klasiko, kjer igra vodjo pogumnih partizanov, ki se borijo proti ustašem in domobrancem. In če nekoga vidiš na filmu, pozabiš da je v resnici morda bolan. Še posebej, če ga vidiš v najboljši formi in v tako prekleto dobrem filmu.

Boris, počivajte v miru.