IZTOK faking GARTNER

Na poročnem žuru, seveda. Joj, sta bila krasna.

Radojka Šverko nam je leta 1979 na Golem otoku dala avtogram, moj ati pa je dobu lubčka. Epski spomin.

Pisalo se je leto 2005, če se ne motim.

Jp, takole smo pred leti pozirali na Miss Ljubljane. Fajn je blo.

Pisalo se je leto 2005, če se ne motim.

Takole smo pred leti na izboru za Miss Ljubljane pozirali z Vročimi Veveričkami Tadejo Plesec in Sabino Ramšak.

Evo nas, moja prva skupina Dream Team, ki sta jo poleg moje malenkosti sestavljala še Asim Maslo in Meri Verbnjak. Tele fotke so iz diskoteke Tarantela v Slovenskih Konjicah.

Aham, takole so me včasih lovili na oddaji E+ na Kanalu A.

Jp, takole sva pred leti z misico Natašo Krajnc snemala reklamo za Feroda zavore.

Velik človek. Od nekdaj sem njegov fan. Imel je karizmo, ki je ostali politiki niso imeli. Če ne bi bil predsednik, bi bil filmski zvezdnik. Nič čudnega, da je imel poleg žene Jackie še Marilyn Monroe, ki je samo zanj zapela Happy Birthday. Jezi me, da še danes ne vemo kaj točno se je zgodilo tistega usodnega 22. oktobra leta 1963, ko so ga ustrelili v Dallasu. Je bil pa to dan, ko je Amerika izgubila nedolžnost. Leta 1968 so kot veste ubili še njegovega brata Bobbyja, leta 1999 pa je tragično umrl še njegov sin John John, ki je kot mali deček tako pogumno salutiral na njegovem pogrebu. Kennedy je bil kralj, Jackie pa kraljica. Takega para Amerika ne bo imela nikoli več.

“Naši mladini želim, da bi čimbolj izrabila možnosti, ki jih ima, in se usposobila, tako da bi v prihodnosti čim uspešneje vodila našo domovino,” je Titov citat, ki so ga zapisali na članske izkaznice ZSMJ, ali če hočete, na ZSMS, ki je bila del velike ZSMJ. Tudi na mojo, ki sem jo v roke prejel davnega leta 1988. Dejansko se ne spomnim ali smo imeli ob tem kakšen ceremonial in kje točno smo dobili te izkaznice, vem pa, da se mi je zdelo kul, da mi Tito nekaj sporoča, kljub temu, da je bil že osem let mrtev. Na svoj rojstni dan seveda, na dan mladosti, ki je bil takrat še vedno fešta. Aham, to je bil dan, ko smo iz majhnih pionirčkov postali socialisti. In to dve leti pred samostojnostjo Slovenije, kjer smo se potem iz socialistov spremenili v kvazi kapitaliste, nato pa še v reveže.

Luknjač papirja, nekoč zelo priročna zadeva, ki sem jo na veliko uporabljal tudi sam, ko so ble v modi še mape, kamor smo spravljali A4 papir, v času, ko smo tipkali še na pisalne stroje. Nikoli ne bom pozabil, da sem notri vedno vtaknil preveč listov naenkrat in potem z vso silo pritiskal, da bi jih preluknjal čim več, saj se mi z luknjanjem ni ljubilo ukvarjati predolgo časa. Pa kul so bili tisti majhni krogci, ki so ostali po luknjanju. Za novo leto smo jih barvali in potresli po stanovanju, če se spomnim prav. Je pa tale zeleni luknjač po moje star vsaj toliko kot jaz, saj so ga pred mano pridno uporabljali že moji starši. In še vedno dela, tako kot je delal pred več kot tridesetimi leti. Pa kul je, ker škripa, kot kaka stara vrata v črnobeli grozljivki.

Najprej je začela propadati tista trimček steza, ki smo jo Celjani kot mulci dali skozi neštetokrat in uživali v raznih telovadnih orodjih in pasteh, ki si jih moral uspešno dati skozi, če si hotel stezo osvojiti tako kot je treba. Na tej stezi sem pustil velik del svojega otroštva, pa nikoli ne bom pozabil, kako sva se z očetom kot dva Tarzana na vrvi zaguncala čez “prepad”. Pa številna kresovanja in igranje košarke, vse to je nudil nekoč lepo urejeni Petriček, kjer sem nekajkrat vodil tudi prireditev ob dnevu mladosti. Pa tudi smučarijo so imeli in smučarske skoke, skratka, popolna ponudba in legendarna izletniška točka, kjer je bila vedno dobro urejena tudi gostilna, kjer si dobil kaj za pojest in za popit.

Danes vsega tega ni več. Danes je Petriček zapuščena, zanemarjena in uničena klošarija, za katero je lahko Celjanom res nerodno. Nimam pojma, zakaj je občina to dovolila in ji je vseeno, da je tako, pa nimam pojma, zakaj se ni pojavil novi lastnik, ki bi vse skupaj spravil v stanje, ki si ga Petriček seveda zasluži.

Sem vedel, da jo imam, le spomniti sem se moral kje bi jo lahko našel. Gospod Podjed stoji med gledalci, jaz pa se jih kot voditelj osrednjega novoletnega praznovanja v Celju trudim zabavati.

Vsekakor lep spomin na pokojno legendo.