IZTOK faking GARTNER

Evo ga, novi album Michaela faking Jacksona. Natanko tak kot mora biti in natanko tak kot se za kralja spodobi. Za razliko od prvega posmrtnega albuma so se tokrat res potrudili in skupaj spravili glasbeno mojstrovino, na katero bi bil ponosen tudi Michael. Itak, on bi naredil še bolje, še bolj strupeno, še bolj popolno, toda vseeno, Timbaland & co. so se res izkazali. Najprej nas čaka osem modernih verzij, potem pa osem originalov, kjer je na koncu še enkraten duet z Justinom Timberlakeom, ki že razturava po lestvicah. Fajn muska, res. Take nima zadnja leta nihče, tako ima spet samo Michael Jackson, tako si zasluži samo Michael Jackson. Najbolj kul mi je moderni Chicago, noro dober je tudi moderni Xscape, super sta tudi Loving You in seveda Love Never Felt So Good. Zažiga tudi moderni Slave To the Rhythm, presenetil pa je originalni, saj nisem vedel, da tista dance verzija dejansko ni  bila prava, ampak zremiksana. Jp, duet z Bieberjem je ostal na hladnem, manjka pa tudi Opp verzija Do You Know Where Your Children Are, ki kot kaže ravno tako ni bila prava. Namesto nje je zanimiv original in nekoliko preveč računalniški, a vseeno dober remiks. Blue Gangsta mi je bolj všeč v originalu, novi A Place With No Name pa po nepotrebnem spremlja Leave Me Alone sempl. Celota je zakon muska. Celota je album leta, morda celo album desetletja. In album, ki si ga Michael Jackson več kot zasluži. Jp, Jackson je spet kralj muske. Jackson je spet tam, kjer mora biti. Končno malo fajn muske ob vsem tem dreku, ki ga zadnje čase nabijajo skoraj vsi glasbeniki, ki so že zdavnaj postali pičke. Jackson se tokrat vrača v velikem stilu in res je škoda, da ga ni več, saj si lahko samo predstavljam, kako dobre spote bi dobili vsi ti komadi in kakšno pizdarijo bi izvajal na odru, ko bi jih pokal v živo. Bilo bi epsko. Tako kot je zdaj znova epski Jacksonov vokal.

Super verzija, boljša od originala, če prav pomislim. Komaj čakam na album, ki pride na police sredi maja, če se ne motim.

Breaking News people, maja naj bi izšel novi album Michaela Jacksona, ki so ga, če se ne motim, producirali Timbaland, Rodney Jerkins in LA Reid. Upam, da ne bo kakih pizdarij kot pri zadnjem albumu in da bodo nabrali kakšne novejše pesmi, recimo iz obdobja albuma Invincible ali History, morda še kasneje, ko je Jackson prav tako ustvarjal na polno. Komaj čakam.

Parfum Michaela Jacksona. Faking awesome.

R. Kelly razlaga kako je sodeloval z Michaelom Jacksonom. Noro kul in zabaven posnetek.

https://soundcloud.com/siriusxmmusic/r-kelly-on-michael-jackson

Ej, to je res neverjetno. Tip, ki je ubil Michaela Jacksona, pride iz zapora, gostuje na neki oddaji in brez slabe vesti in moralne odgovornosti čveka sranje o Michaelu Jacksonu. Ta res ni pri sebi, ej. In čveka reči, ki jih doktor ne bi smel. Budala prve klase. Res mi ni jasno, da mu ni nerodno, ali še bolje, da ni nerodno folku, ki mu plačuje za to sranje, ki ga zdaj čveka. Murray je brez morale. Murray je drek od človeka. Pa zelo pogumen je, da se ne boji, da mu kdo ne bo razbil gobca za vse to, kar zdaj čveka o Jacksonu. Pizda no, kralj je mrtev, njegov krvnik pa ga še vedno blati. Za bruhat.

They must be fucking kidding. Noro, res. Tip ubije Michaela Jacksona, po dveh letih pa ga spustijo na prostost, kjer se bo boril za to, da spet dobi zdravniško licenco in opere svoje ime. Only in America. Za bruhat.

Vrhunski fan made video.

Težko verjamem, da tako posrani komentarji na račun Michaela Jacksona leta 2013 še vedno dobivajo všečke. Razočaran.

Aham, Michael Jackson bi danes praznoval 55 let. Še vedno mi ne da miru, da je moral umreti na tako blesav način oz. da so mu tako zelo po krivici uničili življenje in da za to ne bo nihče nikoli zares odgovarjal. Predober je bil za ta kruti svet. Nikoli ga ni zares razumel, ker je ves čas živel v svojem svetu. Našega je hotel spremeniti na bolje, na koncu pa žal izgubil bitko in se umaknil nekam visoko nad oblake. Bil je enkraten, takega ne bo nikoli več. Vsi bodo le približek.

Jp, Slave To The Rhythm je pesem Michaela Jacksona, ki jo je posnel več kot deset let nazaj. Žal je ni nikoli uradno izdal, kreteni, ki skrbijo za njegov legacy, pa je tudi niso dali na album Michael. Komad je hudo dober, je dance špura, ki jo danes delajo vsi r&b pevci, s to razliko, da jo je Michael Jackson naredil že deset let pred njimi. Genij, kaj naj rečem drugega.

No, zdaj jo je vzel Justin Bieber, ki bo z Michaelom očitno odpel duet. No ja, ga je že, pesem pa je seveda liknila na internet, kjer jo zdaj podivjano brišejo in odstranjujejo iz vseh mogočih linkov. Justin Bieber je kul poba, pa Michaela Jacksona zelo spuštuje in se mu vedno znova zahvali, ko dobi kako nagrado, toda vse skupaj mi vseeno ni preveč všeč. Slave To The Rhythm ni duet z Justinom Bieberjem, Slave To The Rhythm je solo komad Michaela Jacksona. Četudi demo, še vedno dovolj kul za samostojno izdajo.

Hm, če pogledam z druge plati, pa lahko rečem, da Justin Bieber ohranja Jacksonovo zapuščino. Pesmi namreč ni ukradel, le svoj del je nasnel in seveda ne bo skrival, da gre za pesem Michaela Jacksona.

Tule imate link do komada, ki zaenkrat še dela.

Gospo Aphrodite Jones izjemno cenim, saj o Michaelu Jacksonu vedno poroča iskreno, normalno in tako, da res vidiš, da ji ni vseeno, kaj se mu je zgodilo. Tale dokumentarec, ki sem ga ujel na Discovery ID, je super. Je točno takšen kot ga rabi pokojni kralj popa, ki še po smrti ne more oprati svojega imena in ljudi prepričati, da je bil res nedolžen. Ob tem si me vedno znova obrača želodec, saj ne dojamem, zakaj so ljudje še vedno tako zelo neumni in si ne vzamejo niti pet minutk, da bi o Michaelu Jacksonu razmišljali s svojo glavo.

Aphrodite Jones ni vseeno, zato se oglaša in razburja. Hvala bogu, vsaj eden, jebemti no. Isti je Tom Mesereau, Jacksonov odvetnik iz leta 2005, ki ga je njegova smrt močno pretresla, zato zelo rad sodeluje v takih oddajah in razlaga, kako zelo krivičen je bil tisti proces, kako zelo so se ljudje motli o Jacksonu, kako hudo nesramni so bili tudi mediji, ki so komaj čakali, da bo obsojen in da bo z njegovo kariero konec. Mesereau je super možakar, eden redkih, ki zna razmišljati s svojo glavo. Kot pokojni Frank DiLeo, ki mu Jonesova v svojem dokumentarcu prav tako nameni kar nekaj časa, da lahko pove tisto, kar mu leži na duši.

Aham, mediji so izjemno radi drkali na Michaela Jacksona. Še posebej takrat, ko ni bil kriv. Bolj ko ni bil kriv, bolj so se trudili dokazati, da je kriv. Jasno, saj so jim take  zgodbe prinesle več denarja. Medijev ni zanimalo, ali je Jackson morda nedolžen, mediji so upali, da je kriv. Navijali so, da je kriv. Vse bi dali, da je kriv. In ko se je tudi uradno izkazalo, da je nedolžen, so seveda še naprej pisali, da je kriv in niso niti pomislili, da bi se mu opravičili. Ogabno, res.

In Martin Bashir, joj, kako zelo je zajebal Michaela Jacksona. Prav on je kriv, da se je leta 2005 sploh zgodil tisti zloglasni proces. Prav on je povzročil, da se je življenje Michaela Jacksona sesulo kot hišica iz kart. Prav on je kriv, da je Michael Jackson na koncu tudi umrl. Jackson mu je zaupal, ga spustil res blizu, Bashir pa ga je izdal in ga prikazal kot pošast in bedaka. Jackson je upal, da bo Bashirjev dokumentarec opral njegovo ime in ga prikazal v pravi luči, namesto tega pa je dobil nož v hrbet in si lajf zapletel še stokrat bolj. Kako lahko Bashir živi s tem na grbi, nimam pojma. Če bi ga srečal, bi ga vprašal. Pizda mu materna, resno.

Sranje se je kot veste začelo leta 1993, ko se je zgodila familija Chandler. Če se Jacksonu ne bi pokvaril avto, jih ne bi nikoli spoznal. Usoda je hotela drugače in usoda je Jacksonu že četa 1993 zadala fatalni udarec. Čeprav je razturaval s turnejami in novimi albumi, je bil njegov imidž zapacan do konca in naprej, razni barabini pa so komaj čakali na priložnost, da ga bodo zajebali. Da se je strinjal s plačilom, da ga familija Chandler pusti na miru, je bila seveda huda napaka. Dejanje, ki mu je za vedno uničilo lajf. Moral bi na sodišče in moral bi dokazat, da ni kriv. Saj je hotel, pa so mu svetovali naj raje plača, da bo imel mir in da se bo lahko posvetil pametnejšim rečem. Itak, biznismeni so ga prepričali, da je bolj važno, da jim prinaša denar kot da opere svoje dobro ime. Škoda, da je poslušal, škoda, da ni raje pičil po svoje in dokazal svojo nedolžnost.

Aphrodite Jones je kul gospa, ki ji, kot sem že zapisal, ni vseeno. Ki ne razume, zakaj se ni noben medij Jacksonu nikoli opravičil za vse laži, ki jih je napisal o njem. Ki ji ni jasno, zakaj so mediji še vedno drkali, da je kriv, namesto da bi končno zapisali, da je nedolžen in da so se zmotili. Tragična zgodba, res. Človeka kar stisne pri srcu. Četudi ni fan, se mora vprašati, zakaj smo to dovolili. Zakaj se nismo pravočasno ustavili in preprečili žalosten konec Michaela Jacksona, ki res ni bil kriv vsega tistega, kar so mu metali pod noge.

Zdaj ga ni več, breme je bilo na koncu pretežko tudi zanj. Proces iz leta 2005 ga je zlomil. Nikoli več ni bil isti. Nikoli več ni zmogel biti Peter Pan. Neverland je postal samo še utvara. Lažno svetišče, ki ga je sesula kruta realnost.

Če ni tole kronski dokaz, da je bil Michael Jackson čudovit oče, potem ne vem kaj je. Velikokrat sem poslušal, da ni primeren za očeta in da bodo njegovi trije otroci imeli resne posledice zaradi čudaške vzgoje. To je bilo seveda daleč od resnice, saj je bil Michael za zidovi svojega Neverlanda, daleč od oči butastih medijev, super oče. Posnetek, na katerem s Princeom igrata šah, je neverjeten. Prav čuti se, kako zelo rada sta imela in kako zelo krasen odnos sta vzpostavila. Ko mu mali Prince reče: “Daddy,” človek itak komaj zadrži solze. In to je to, kar govorim. Michael Jackson za svoje otroke ni bil noben čudak in superzvezdnik, ampak čisto navaden in preprost očka, ki se je znal tudi pošaliti na prav poseben način in Princea tu in tam poklical Applehead. Luštno, res luštno. In velika škoda, da so otroci ostali brez njega, saj bi jim lahko dal še nešteto takih nepozabnih trenutkov.

Na današnji dan se je pred štirimi leti ustavil svet, glasba je umrla, mi pa smo izgubili največjega šovmejkerja vseh časov. Še vedno sem žalosten. Bil je res kralj. Za vedno.

Sojenje, ki ga je proti podjetju AEG začela Katherine Jackson, mama pokojnega Michaela Jacksona, mi ni prav nič všeč. Pregloboko vrtajo, v reči, ki bi morale ostati svetinja. Okej, razumem, da brez tega mama Jackson ne bo mogla dokazati, da je AEG kriv za smrt njenega sina, AEG pa ne se ne bo mogel braniti pred obtožbami, toda Michael Jackson je svetinja, ki si zasluži spoštovanje. Svetinja, ki jo z intimo sesuvajo in iz njega delajo navadnega smrtnika. To ni kul, Jackson ni bil navaden smrtnik, Jackson je bil kralj zabavne industrije, ki si zasluži, da vse svoje skrivnosti odnese v grob.

In potem se najde še kretenski Wade Robson, ki zdaj nabija, da ga je Jackson sedem let zlorabljal in da je na prejšnjih pričevanjih pač lagal. Robson mi je bil vedna faca, toda to, kar počne zdaj, je tak bullshit, da mi gre na bruhanje. Sram ga je lahko, resno.

Kaj pa dokazi, da je AEG res kriv za Jacksonovo smrt, se pravi, da so prekleto dobro vedeli, da z njegovim psihičnim kot tudi s telesnim stanjem ni vse tako kot bi moralo biti? This is It naj bi sicer pokazal, da je Jackson spet v formi in da so bile govorice, da je bolan, napačne, toda zdaj bo morala Katherine dokazati, da je bil njen sin zelo šibkega zdravja in da so ga na petdeset koncertov hoteli spraviti na silo ter ga s tem dejansko ubili.

Se pa v meni zdaj tepe dvojno razmišljanje. Ko je izšel  This is It, sem namreč nabijal, da je Jackson s temi vajami zaprl gobec vsem kretenom, ki so ga že zdavnaj odpisali, zdaj pa moram sprejeti, da je bil vse skupaj le blef in da je bil Jackson dejansko zelo šibkega zdravja, kar pomeni, da je po odru skakal pod vplivom takšnih in drugačnih poživil, zdravil in ne vem česa še.

Ah, brez veze vse skupaj, naj ga že enkrat pustijo pri miru, tudi za ceno milijonov, ki jih kani od AEGja dobiti mama Jackson.