zda 2009, dokumentarec, režija: John Maringouin, igrajo: Martin Strel, Borut Strel, Matthew Mohlke
This fucking swimmer is Martin Strel from Slovenia.
Pa začnimo z biserčki tegale zelo zanimivega, strašno zabavnega, religioznega, ekološko osveščenega in izjemno gledljivega dokumentarca, zavoljo katerega bom do konca življenja ponosen na Martina Strela, na Slovenca, iz katerega se delajo norca samo Slovenci, kar je tipično samo za Slovence, ki ne marajo uspešnih Slovencev.

Biserčki gredo takole:
- Borut Strel, sin Martina Strela, sicer ko-producent filma, očetov menedžer, promotor in idejni vodja njegovih plavalnih rekordov, pove, da Martin večkrat vozi pijan, a da se ne sekira kaj dosti, saj naša policija ve, da je zvezda in mu zaradi tega vedno pogledajo skozi prste.
- Borut in Martin, sicer velika fana horseburgerja, nam povesta, da je to najbolj priljubljena hrana v Sloveniji.
- Borut pove, da se oče preživlja kot glasbeni učitelj flamenka in da je bil nekoč profesionalni hazarder.
- Kot otroka ga je pretepal oče, zato je zdaj tako zelo vzdržljiv v vodi.
- Martin po televiziji gleda dokumentarec o Amazonki in na kitaro igra tisto nepozabno melodijo iz filma Deliverance.
- Pred potjo v Los Angeles, kjer si reklamo dela tudi na ulici, sedi v Lipici in gleda konje.
- Sin Borut pove, da je njegov oče edini Slovenec, ki ima gratis karto za vodni park Atlantis, kjer trenira skoraj vsak dan. Ter doda, da ima tudi free pass za Postojnsko jamo, kamor se gre poistovetit s podzemnimi živalmi.
- Pištole se uporabijo za uboj živali in za tiste, ki bi med misijo slučajno težili.
- Navigator Matthew Mohlke se boji, da bo Martin jezen nanj, saj je pozabil vzeti mačeto.
- Martin nikoli ne urinira v reko, marveč v svojo plavalno obleko, ki smrdi tudi po dreku, kot pravi njegov sin. In doda: “Verjetno zato, ker vanjo tudi serje.”

In se nadaljujejo takole:
- Martin pleše z indijanskim plemenom v Peruju, ki ga časti kot boga.
- Neko drugo pleme ga označi za “Pištakosa”, za vodno pošast, ki žre človeške obraze.
- Les amazonskega gozda naj bi se v največji meri uporabljal za električne kitare.
- Ko je Martin najbolj dehidriran in bogi, namesto vode še vedno pije viski, pivo in vino.
- Navigator Matthew ga označi za odrešenika človeštva, za Jezusa Kristusa, za poslednjega akcijskega junaka, ki plava med rajem in peklom.

In takole:
- Sin Borut očeta označi za mešanico Človeka slona in Frankensteinea.
- Ko se Martinu zmeša, okoli skače popolnoma gol, v vodi pa plava z rožo v rokah.
- Po končani misiji ga zdravi tudi nek brazilski bend.
- Ker medicinska sestra ne ve Martinovega imena, ga v register vpiše kot Fish Mana.
- Navigator Matthew pove, da je Martin sicer debel in da rad pije, toda da je vseeno pravi junak.
- Na listu, ki bi ga moral Martin prebrati po končani misiji, med drugim piše tudi to, da ni Lance Armstrong, saj je predebel. In to, da mora počivati, saj je pravkar preplaval Amazonko.

Recite mu Borat, recite mu tjulenj, recite mu bedak, recite mu karkoli, toda Strel je legenda. Možakar, ki je preplaval Mississippi, Yangtze in Amazonko. Četudi bi ga nosil tok, ko trdijo nekateri, je zame heroj, ki ga ni mogoče preseči in ki bi si zaslužil več spoštovanja med Slovenci. Med kvazi intelektualci, ki se iz njega delajo norca. Samo zato, ker je posebnež in ker ne jebe sistema. In pozor, Strel je Slovenec, film o njem pa je režiral Američan, kar je žalostno in tragično. Samo Slovevenci ne znamo iz takega posebneža kot je Strel narediti biznisa. Za razliko od Američanov, ki so zagrabili in se mu poklonili s filmom, ki je zelo visoko kotiral na festivalu Sundance.

Pred vami je odličen dokumentarec, ki spominja na Herzogov Fitzcarraldo, na zgodbo o možakarju, ki je hotel sredu perujske džungle zgraditi operno hišo. Strel je kot Fitzcarraldo, le da v Peruju raje plava. Ko si nadene “masko”, da ga ne bi opeklo sonce, izgleda kot Marlon Brando v rimejku filma Otok doktorja Moreauja. Ali še bolje, kot Letherface iz Teksaškega pokola z motorko. In če hočete, kot Pošast in modre lagune. To je čisti odklop, kot tisti iz filma Into the Wild, kjer jo je glavni junak mahnil Aljasko. Očiščenje duha in telesa, z željo po rekordu, ki je hkrati tudi želja po reševanju amazonskega gozda in seveda čista zajebancija.

Res je, Big River Man je tudi komedija, če hočete, skrita kamera, finta Borata, kjer se nikoli ne ve, kdaj gre zares, kdaj pa se vsi skupaj le zezajo. Seveda ne med plavanjem, ki je naporno kot strela, marveč pred samo misijo, med pavzami na ladji, ko naj bi bil Strel v deliriju in energijo nabira s pomočjo akumulatorja, ki si ga priklopi na možgane. In seveda po končanem plavanju, ko je v neki drugi dimenziji, iz katere ga skuša rešiti tudi lokalni šaman. Strel je tudi Robinzon, brodolomec na samotnem otoku, kjer skače popolnoma gol. Kot Tom Hanks v Cast Away, le da mu ni treba hujšati in igrati. Je tak, kot je. In to je super.

Ko sem o njemu pisal tukajle, se je našlo kar nekaj modelov, ki so me označili za norca in bedaka, da hvali takega kretena. Isto se je dogajalo tudi na blogih nekaterih kolegov, ki so že v osnovnem zapisu žaljivi. Kot da ne bi vedeli, da gre za možakarja na mestu, ki dela Sloveniji hudo dobro reklamo. Ki dela iz Slovenije šov in uživa sto na uro. Pa kaj, če so njegove izjave včasih nekoliko smešne, že ve, zakaj jih tako obrne in kako bodo delovale na majhne Slovenčke, ki ne bodo nikoli razumeli ameriškega šova. Strel je manipulator, mojster samopromocije, ki pa ima za razliko od Šterna in Murka zadaj resnično super projekt, ki ga je znal izpeljati samo on.

In če se za konec vrnem nazaj k dokumentarcu, k tej veliki zgodbi, k tej dobro posneti in tudi vizualno lepi pripovedi, ki ima poanto. Idejo o reševanju pragozda, na kar nas vseskozi tudi opozarja. Dobro je zrežiran, zanimive ideje ima, pokaže vse, kar je treba, in nas pelje tudi na dejansko podiranje svetovnega rekorda v maratonskem plavanju. V zakulisje projekta, ki ga je izvedel naš človek. Slovenec Martin Strel, ki je sedaj dobil tudi film. Kljub temu, da ga Leno, Letterman in O’Brian še vedno niso povabili v svoj šov. In kot sem Robertu Redfordu odgovoril že v uvodu, ko je na festivalu Sundance vprašal: “Who is this fucking swimmer?”, ta zafukani plavalec je Martin Strel, Slovenec, legenda, ki ne bo nikoli dobila slovenskega filma. Če bi ga, ne bi bil več legenda.
Ocena 4 in pol

In še povezave do ostalih filmov letošnjega festivala:
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/12/liffe-2009-wolke-neun/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/12/liffe-2009-the-girlfriend-experienc
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/14/liffe-2009-the-countess/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/14/recenzija-antichrist/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/16/liffe-un-prophete-sin-nombre/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/18/liffe-capitalism-a-love-story-fish-tank/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/19/liffe-2009-madeinusa-tulpan/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/21/liffe-the-limits-of-control/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/24/liffe-2009-in-the-electric-mist/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/12/01/liffe-2009-das-weisse-band/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/12/06/liffe-2009-bronson/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/12/18/liffe-2009-the-bad-lieutenant-port-of-call-new-orleans-adventureland/