Lahkotno in skulirano branje
2.11.2008 ob 05:54SIDNEY SHELDON: Nebo, polno zvezd
Originalni naslov: The Stars Shine Down
Leto izdaje: 1992
Leta 1917 rojeni in od lani pokojni Sidney Sheldon, super uspešni avtor številnih še bolj uspešnih romanov kot so Onkraj polnoči, Bes angelov, Diamantna dinastija, Če bo kdaj jutri in recimo Božji mlini na veter, je z romanom Nebo, polno zvezd leta 1992 podrl svoj osebni rekord po številu prodanih izvodov ter nekaj mescev kasneje pobral prestižno knjižno nagrado na Deauvilleskem filmskem festivalu. Nič čudnega, glede na to, da nam je postregel z izvrstno, zanimivo, intrigantno, ravno prav skrivnostno in napeto zgodbo o Lari Cameron, bajno bogati nepremičninarki in lastnici številnih hotelov, ki se zaljubi v vrhunskega pianista Philipa Adlerja, prijateljuje s prijaznim mafijcem Paulom Martinom in posluša nasvete najboljšega prijatelja Howarda Kellerja.
NORA ROBERTS: Iskanje korenin
Originalni naslov: Birthright
Leto izdaje: 2003
Hiperproduktivna in neverjetno uspešna pisateljica Nora Roberts, ki je svoj prvi roman napisala že leta 1981 in se na začetku devetdesetih spremenila v najuspešnejšo pisateljico moderne dobe, katero je iz liste bestsellerjev občasno pregnala le J.K. Rowlingova, nam v romanu Iskanje korenin počasi, previdno in sila natančno razkriva skrivnosti glavne junakinje Callie Dunbrook, zagrizene arheologinje, ki nekega dne izve, da je bila posvojena. Da je bila žrtev brezobzirne organizacije za krajo dojenčkov in da njena prava mati Suzanne živi v mestu, kjer pravkar potekajo intrigantne izkopanine neolitskih skeletov, ki jih vodi skupaj z bivšim možem Jakeom Graystoneom. Možakom, ki je odločen, da jo znova zapelje in dobi nazaj. Njenim fatalnim sopotnikom, ki ji potem pomaga prebroditi nastalo krizo. Sila napet triler, kjer začnejo trupla deževati kot v romanih Agate Christie. Malce predolga, na koncu za lase privlečena in kljub temu nenehno berljiva in besedno mogočna dramska srhljivka, kjer glavni junakinji pomagata še njen brat Doug Cullen in pravnica Lana Campbell.
MICHAEL CRICHTON: Kritična točka
Originalni naslov: Airframe
Leto izdaje: 1996
Še ena živce parajoča, izjemno napeta, v bistvu izredno preprosta in kot film napisana mojstrovina Michaela Crichtona, avtorja svetovnih uspešnic Jurassic Park, Congo, Eaters of the Dead, Rising Sun, Disclosure, The Lost World, Sphere, Timeline, in The Andromeda Strain, uspešnic, ki so se po večini spremenile v izjemno znane in še bolj uspešne filmske priredbe. In tokrat zanimivo ne gre za prav nobene paranormalne pojave, znanstveno fantastične dodatke in takšne ter drugačne kriminalne dejavnosti, marveč za povsem realno in ravno zaradi tega izjemno strašljivo letalsko zgodbo o Casey Singleton, uslužbenki letalske tovarne Norton, ki mora raziskati sumljivo nesrečo njihovega letala. Nesrečo, za katero naj bi bil kriv premik slatov, se pravi nesrečo, zaradi katere lahko izgubijo milijonski posel s Kitajci.
BARBARA TAYLOR BRADFORD: Angel
Originalni naslov: Angel
Leto izdaje: 1993
Angel, sicer osmi roman sila uspešne pisateljice in scenaristke Barbare Taylor Bradford, ki je doslej prodala okoli 75 milijonov svojih knjig, nas popelje v rahlo zakulisje snemanja filmov, kjer spoznamo super zvezdnika Gavina Ambrosea in njegovo stalno kostumografko Rosalind »Rosie« Madigan, ki se do ušes zaljubi v pevskega zvezdnika Johnnyja Fortunea. Ker se je njen brat Kevin, sicer novopečeni ljubimec njene najboljše prijateljice Nell Jeffrey, menedžerke Johnnyja Fortuna, pravkar infiltriral v mafijske vrste, iz katerih izhaja tudi Johnny, nastane izjemno ostra, zanimiva in obratov polna situacija, kjer premeteno pero leta 1933 rojene Angležinje Barbare Taylor Bradford ne pozabi niti na dokaj vroče seksualne prizore med glavnimi junaki. Prav imate, Barbara Taylor Bradford je mešanica Jackie Collins, Barbare Cartland in Sidneyja Sheldona, ki kljub temu ostaja Barbara Taylor Bradford.
SIDNEY SHELDON: Spomini na polnoč
Originalni naslov: Memories of Midnight
Leto izdaje: 1990
Vrhunsko, ravno prav spletkarsko, napeto, nepričakovanih obratov polno in mojstrsko nadaljevanje uspešnice The Other Side of Midnight iz leta 1977, kjer se hoče zloglasni grški mogotec Konstantin Demiris maščevati amnezični Catherine Alexander, ženi pokojnega Larryja Douglasa, ki je Demirisu speljal njegovo ljubico Noelle Page. Nevarna, perverzna, divja in brezkompromisna igra, v kateri sodelujejo še zviti mafijec Tony Rizzoli, Demirisova nesrečna žena Melina, njen brat Spiros Lambrou, prekaljeni odvetnik Napoleon Chotas in Catherinin psihiater Alan Hamilton. Leto dni po izidu romana, ki ga je Sheldon prodal v več kot milijon primerkih, je na male zaslone prišla še istoimenska serija, kjer je Demirisa igral Omar Sharif, Catherine pa Alexander Jane Seymour.
SHIRLEY CONRAN: Divjakinje
Originalni naslov: Savages
Leto izdaje: 1987
Shirley Conran, ki nam je dala tudi znamenite Čipke, po katerih so kot veste posneli še bolj znamenito tv serijo in več kot odlično ujeli esenco osemdesetih, se tokrat podaja na otok Paui, na izmišljeni tropski otok, kjer se po nasilni smrti svojih mož znajde skupina petih, sila razvajenih, bogatih, vsega lepega navajenih in kar se da damskih žensk. Skupina petih ubožic, ki se bodo morale v nevarnem, komarjev, krokodilov, kač, strupenih rastlin, požrešnih školjk in morskih psov polnem pragozdu, boriti za življenje. Za golo preživetje, za nenehno skrivanje pred uporniki generala Rakija, ki je sprožil državni udar in se oklical za predsednika. In Patty, Silvana, Carey, Suzy in Annie, ki jim pomaga le prijazni Jonathan, kateremu so pred očmi ravno tako ubili ženo, morajo pozabiti na polne hladilnike, na make up, na frizerja, na nove obleke, na parfume in na vse ostale dobrine, katerih so bile vajene kot žene vplivnih možakov super uspešnega podjetja Nexus, ter se spremeniti v divjakinje. V brezkompromisna bitja, ki solze zamenjajo za podganje meso, nalakirane nohte pa za negravžne črve. Malce predolga, ravno prav realna, mestoma presenetljivo erotična in vseskozi napeta zgodbica, ki se ni nikdar spremenila v tv serijo. Ali še boljše, v zares pravo hollywoodsko uspešnico. Škoda, saj bi šel film za med.