V novem Playboyju se je slekla Dona Olah. Tista Dona Olah, ki je isto storila že pred davnimi leti za hrvaški Playboy. Tako je, Slovenija je ni zanimala. Očitno so ji plačali premalo, od Hrvaške pa je dobila več pozornosti in slave. Sedaj se je slekla tudi za Slovence. In to pri 28-ih letih, ko naj bi se vrnila iz uspešne manekenske kariere v Italiji. Ekskluzivno, kot temu radi pravijo pri Playboyju.

Hm, meni se zdi prav nasprotno in nič kaj ekskluzivno. Meni se zdi, kot da so jo potegnili iz naftalina. Kot da niso imeli druge nagice in kot da jim je Dona pač prišla prav. Če pomislimo, so prejšnji mesec objavili dve leti stare fotke Sanje Grohar in Nine Osenar, kar pomeni, da spet niso imeli sveže krvi. Pravzaprav je tudi Dona malce zastarela. Ne ravno aktualna in popularna. Pač bivša nagica iz hrvaškega Playboyja, ki se je sedaj po dolgih letih slekla še za slovensko izdajo. In to na zelo pompozen način. Z reklamo na velikih in zelo pogostih džambo plakatih. Povedano drugače, mnogo hrupa za nič.

Huh, da ne pozabim, Playboyjevo dekle leta je postala Sabina Mali. Kdo je že to?

Nočem izpasti moralist, toda najnovejši zapis blogerskega kolega Sexa mi je dal misliti. Pravzaprav me je pošteno razkuril in v meni povzročil hudo zgražanje do Zavoda 69. Prav Zavod 69 bo konec tega meseca organiziral skupinski seks. Tako imenovani gang bang, kjer naj bi vsaj 150 tipov porivalo eno žensko. Zloglasno učiteljico Madameweb, ki upa na visoko udeležbo. Glede na to, da se bo zadeva odvila na lokaciji Rovinj - Monsena - Punta Križa in da jo oglašuje prav naš Zavod, Madameweb računa tudi na Slovence.

Okej, toda kaj, ko za udeležbo ne boste potrebovali kondoma. Prav ste slišali, gospo Web boste lahko seksali brez kakršnekoli zaščite in kamorkoli si boste zaželeli.

CODE RED, CODE RED !!!

21. stoletje, čedalje več aidsa in prireditev, ki se oglašuje s seksom brez kondoma. Ki tak seks pravzaprav poudarja kot prednost. Madameweb je namreč sporočila, da jo bodo lahko vsi podrli brez zaščite. Tako kot bodo hoteli. Glede na to, da takšne seanse izvaja redno in pogostokrat, je nevarnost za okužbo seveda toliko večja. Jasno, na tako zadevo se bodo prijavili predvsem samski moški. Moški, ki seksajo sto na uro in ki jim bolezni visijo dol. In prav taki moški bodo stali v vrsti brez kondoma. In prav taki moški se bodo potem vrnili domov. Recimo v Slovenijo, kjer bodo širili morebitne bolezni, ki jih bodo staknili na gangbangu.

Prepričan sem, da bo prav dejstvo, da je dovoljen seks brez kondoma, privabilo še več moških. Še več totalnih bedakov, ki jim je važno le to, da ga bodo namočili. Ki ne bodo razmišljali o posledicah in ki bi jim bilo vseeno, če bi bila Madameweb že okužena.

Da se razumemo, čisto nič nimam proti takim šovom. To je v drugih državah nekaj povsem običajnega. Naj ljudje počnejo kar jih je volja in naj Zavod 69 svojim članom ponudi čimbolj raznolik program ter upraviči svoj pompozen imidž. Grozno mi je le to, da ne bo kondomov. In to v 21. stoletju. In to čisto blizu nas. Na prereditvi, kjer je seks brez zaščite kul zadeva.

Huh, gre v resnici za možnost brezplačne okužbe z aidsom?

Zloglasna Madameweb, ženska, ki očitno razmišlja le s svojim mednožjem

Odkar so sprejeli nov zakon o cestno prometnih predpisih, saj veste, tisti zakon, zavoljo katerega boste v minuti izgubili dve plači, so se začeli policisti obnašati zelo pasje. Kot lisjaki. Kot podaljšek vlade, ki hoče na vsak način dobiti denar od vseh državljanov, ki sedijo za volanom svojega vozila. Policisti namreč čakajo v zasedi. Na najbolj trapastih mestih. Tam, kjer ni nikoli bilo še nobene nesreče. Tam, kjer vozniki nikogar ne ogrožajo. In tam, kjer je največja možnost, da vozniki prekršijo omejitev hitrosti.

Jasno, tam, kjer je res nevarno in tam, kjer je bilo že veliko nesreč, policije ni. Policija je vedno le tam, kjer se ji več kot očitno vidi, da ne pazi na varnost, ampak da pazi na jemanje denarja našim državljanom. Zato vas, dragi vozniki, naprošam, da začnete žmigati z lučmi drugim voznikom, če opazite policaja. Da preprečite krajo denarja. Da si pomagate med sabo. In da prav na ta način vrnete udarec temu trapastemu zakonu.

Nekateri to že pospešeno počnejo, zato bi bilo dobro, da to začnejo početi prav vsi. Seveda le voznikom, ki vozijo zmerno. Tistim, ki res divjajo, ne pokažite nič. Tisti si seveda zaslužijo plačilo kazni.

Zvišanje tarife za avtorske pravice slovenskih pesmi naj bi povzročilo hude težave našim lokalom, ki naj ne bi zmogli takšnega zalogaja. Huh, se vam ne zdi, da bodo zdaj lokali prav zaradi tega bolj polni? Da bo Sazas zdaj pravzaprav dosegel ravno nasprotno? Da bodo ljudje prav zaradi nevrtenja slovenske muzike zdaj veliko raje zahajali v lokale?

Sicer pa delovanja teh avtorskih pravic dejansko ne razumem najbolje. Ali lokali res plačujejo denar za vrtenje slovenske glasbe? Recimo, 50 evrov na teden za Damjana Murka, 100 evrov pa za Tanjo Žagar? No ja, za avtorje njune glasbe in besedil. Gre to res tako ali jaz res ne razumem ničesar? Ali naši avtorji res živijo od denarja za predvajane svoje glasbe tudi v Sloveniji? Kako sploh veš, če tvojo glasbo vrtijo? Bi moral potem tudi jaz dobiti denar, ker so vrteli mojo glasbo? Bi ga moral zahtevati tudi od radijskih postaj?

Ne glede na to pa mislim, da lokali ne bodo propadli. Še več, namesto Murka bodo sedaj lahko vrteli kvalitetno glasbo, obiskovalci pa bodo slovenske glasbenike pač poslušali doma.

Huh, sicer pa, ali mi znate našteteti kak lokal, kjer se rola naša muzika?

Dragi Janez,

Ker so moji mesečni prihodki skorajda manjši od odhodkov, te prosim, če mi lahko pomagaš. Veliko bi mi pomenilo, če mi lahko plačaš vsaj vse nujne položnice, ki znašajo okoli 150 evrov in če lahko to počneš več mesecev zapored. Obljubim, da ti na jesenskih volitvah namenim svoj glas, pa četudi mi je ljubši Borut Pahor. Nimam slabe vesti in položnic iz ponosa ne bom strgal. Lahko se tudi oglasiš pri meni doma in račune potem poravnava pri najbližji banki.

V pričakovanju odgovora te lepo pozdravljam,

Iztok Gartner

Huh, tale pa je dobra. Bodo merili decibele? Bodo kazen ločili na zvrst glasbe? Recimo, če boš nabijal Heleno Blagne, boš dobil 100 evrov kazni. Če Damjana Murka, ti bodo vzeli izpit. Če kakšnega gangsta raperja, te bo čakalo 200 evrov. In tako dalje. Je sploh možno meriti jakost glasbe kar takole ob cesti? Ali bodo policisti pač kazen zaračunali po občutku? Bodo nastradali samo tisti s tubami, ali tudi tisti, ki pač radi malo nabijajo? Bo policaj pogledal skozi prste, če mu bo komad, ki ga bo nekdo nabijal, všeč? Huh, kakšna glupa vprašanja. No ja, tudi zakon je takšen, zato se ne čudim.

Saj res, koliko kazni boš fasal, če boš nabijal Iztoka Gartnerja?

Cene bencina so se pravkar spet zvišale. Tokrat kar v nebo. Do plafona. Do sonca in do lune. Za liter 95 oktanca boste morali odšteti kar 1,11 evra, za dizel pa kar 1,18 evra. To je za več kot 3 cente višja tarifa od prejšnje. In 3 cente je zajebanih 7 starih tolarjev, kar pri tankanju recimo dvajsetih litrov nanese 145 tolarjev več. Huda podražitev v že tako zjebani državi. Cene nafte so na svetovnem trgu seveda spet dosegle rekord. In to se žal pozna tudi v Sloveniji, kjer je bencin bojda še vedno cenejši kot v nekaterih evropskih državah. Prav pogrešam čase, ko je bil liter 100 tolarjev in ko sem za pet jurjev dobil lepo zalogo. Zdaj se bom komaj pripeljal do Ljubljane in nazaj. Če bo šlo tako naprej, bo tankanje postalo največji luksuz. Avtomobile na elektriko in na sončno energijo resda že proizvajajo, a žal so zaenkrat le domena znanih zvezdnikov in nekakšna modna muha. Predragi so in nedostopni navadnim smrtnikom. Toda tele cene so res hude. Tako zelo, da si želim pravljico. Svet, kjer bi avtomobile poganjala le dobra volja. Ali hlevski gnoj. Ali recimo ljubezen. Magari sperma. Ali pa lepa misel. In števec bi bil nastavljen na dolžino in iskrenost lepih misli.

Uf, reality check, potem mnogi avtomobili sploh ne bi vžgali.

Kot veste so moji zapisi o razprtijah v slovenskem hip hopu dosegli močan odziv. Tako zelo, da se je hotel oglasiti še ljubljanski raper Zlatko, ki sem mu seveda z veseljem dal možnost, da pokomentira spor s Celjanom Rhyme Godom. Prav zato je prav, da svojo zgodbo pove tudi mladenič C-Dogg, ki je pred leti posnel pesem Vojna, v kateri je napadel znanega hip hoperja KlemnaKlemna. Vprašanja sem mu poslal po elektronski pošti, njegovi odgovori pa so hudičevo direktni in brez dlake na jeziku. Naj vem tekne.

KAR ME NE UBIJE, ME NAREDI MOČNEJŠEGA

Zakaj si hotel tudi ti povedati svojo plat medalje?

Lp Iztok. Zato, ker se me omenja in omenja in blamira, a nihče, razen ozkega kroga ljudi, ne ve resnice o celotni zgodbi. Čas je, da ljudje slišijo resnico. Šel sem na državno v freestylu v K4, kjer so mi že pred tem monkibo papki na velko grozil, ka bo ko pridem, pa bla, bla, bla. In sem prišu, sam, s svojo bivšo žensko. Evo me papki tu, sm ka je zej? Takoj mi je dal Jizah za vedet, da brezveze, da sm prišel, ker sm iz Celja in ker sem kdo sem, zato nimam šans. Pa 1x me ni mogu v oči pogledat, kar mi je takoj dal za vedet, da človek nekaj skriva. Ampak glavni razlog, da sm prišu na to sranje, je bil moj dogovor z Rokom (Trkaj) in sicer, da mu prinesem instrumentalo za novo plato. Mela sva cool odnos, tudi k meni je prišel ,vedno je bil lepo sprejet, dobil za pit, za jest. Jz stojim tam z pičko, ko se prikaže Rok iz vogala. Ko ga hočem pozdravit, da tipo glavo dol in se kar naenkrat preusmeri v backstage, kao da me ne pozna.WTF?! O.K. si pička, cool. Ampak še vseeno sem bil mož beseda, kot vedno in sem šel zadaj, kjer je bil v društvu Jizeka in Pižame ter sem rekel, vidim, da maš čas, da ne boš rekel, da sem pizda, kot nekateri, izvoli. In mu dam cd s produkcijo, zraven sem imel še 2 Undersounda, ki sem jih podaril Jizatu in Pižami. Pa naj kdo reče, da nism fer. In grem. Ko pride čas za nastop, sem bil v backstageu, kjer kar naenkrat Zlatko pripelje Klemena in se gledama prvo, nato dava roko in vse cool. Sedimo, levo od mene Trkaj, desno zraven mene Klemen, Šaba in Platko, pred mano Doša. Potegnam ven blunt in ga ponudim, Trkaj nič, Doša en dim, Zlatko en dim ostali nič, nakar men prijavi Zlatko: “Jebi se ti pa tvoj blunt,” in pol se je začel dissanje na mene, prjavim Klemenu: “Sm mislu, da bolj razumeš rap?” Me pogleda, kot da se mu je marija prkazala in reče: “Zakaj,kak to misliš” Jaz odgovorim: “Če bo kdo naredil name diss ga bo dobil nazaj, sej to je bistvo rapa.” In me začnejo dissat vsi, pa jih zdissam nazaj, pa začne Doša neki v angleščini, pa ga še v angleščini ubijem, pa me hočejo preglasit, pa se vstanem in jih prefukam vse. Tišina in potem me dajo na oder. Prva runda: Šaba, v žiriji Trkaj, Jiza mi pa da temo ura brez kazalca. Enough Said?! No in tak je nastala Ura brez kazalca. Dovolj argumentiranih dokazil za to????!!!

Če se prav spomnim, si prav ti začetnik raperske vojne med Ljubljano in Celjem, saj si pred leti izdal pesem Vojna, ki je bila tako imenovani diss proti Klemnu Klemnu?

Če sem jaz začetnik, ker sem obranil čast Štajercev po nepremišljenem napadu Klemena, potem ja, sem začetnik. Zame je on začetnik in tudi za ljudi, ki so dovolj dolgo v rapu, lahko potrdijo to. Vsi v undegroundu pa vedo, da je Vojna eden izmed najboljših battle trackov posnetih v Sloveniji. Če ne prenese poraza, je to njegov problem in ne moj, kot ostali papki, ki so še kr glasni in potem še lažejo, da niso govoril čez Celje nič. Jaz nisem nikoli rekel, da ne maram Ljubljane, konec koncev sem tam živel, delal in ustvarjal nove sanje.

Saj res, zakaj ti gredo ljubljanski raperji tako zelo na živce?

Meni ne gredo na živce, le ne prenesem napadanj brez podlage oz. konkretnih ter argumentiranih dokazil, ki pa jih imam jaz.

Upaš povedati konkretna imena?

Ni stvari, da je ne upam prijatelj. Zlatko, Jizek, Doša, Trkaj, Klemen in Šaba.

Se ti ne zdi, da gre le za ljubosumje in da jih napadaš samo zato, ker niso tako uspešen kot oni?

Hahahahahaha. Stari, kako ljubosumje? Napadam, ker sem bil napaden, to je bistvo battle rapa. Jaz sem battle freestyle MC in to je men dovolj, nisem pohlepen. Če je to zate uspeh, kar oni počnejo, potem naj bo, zame ni. Zame je uspeh, da mi fant, ki je bil na sojenju za umor, pride iz zapora in reče, da so mu najbolj pomagala moja besedila, da je preživel v zaporu in mentalno zdržal pritisk. Kar me ne ubije me nardi močnejšega. To je prvo pravilo mojega življenja. C- Dogg Za vsako ceno in Undersound. To je zame uspeh.

Kateri naši raperji pa so ti sploh kul?

Cool mi je vedno bil in mi bo vedno Ezy-G. Potem moj pokojni prijatelj Lill’ Dawg a.k.a. Pitbull Psycho (RIP). Pa Stekli psi, Rhyme G, BG, Prepovedana, pa še kdo bi se našel.

Kaj porečeš na obtožbe, da v Sloveniji gangsta rap ni možen?

Obtožbe idiotov oz. nevednež ( god forgive them, they don’t know what they’re doing. Gangsta rap je rap realnosti, rap brez olepševanj in laži, da je svet lep, če vsi vemo, da ni. Eno je pa gangsta MC in to sem jaz. Bil sem diler z drogo, bil sem dolga leta v eni izmed največjih tolp v Sloveniji ( CG 4 LIFE ). Mam kartoteko kot vsi ti fake raparji skupaj nimajo zdravniškega kartona takega. Pretepi s folkom, s drugimi huligani, z uradnimi osebami, dobil po pički od uradnih oseb, reprezentiranje svojga clicka z vsemi sredstvi, čiščenje soseske ( tisti, ko vedo, za ka se gre bodo vedl ). Tak, da ja, če se lahk kdo tule kliče gangsta MC, pa da predstavlja Gangsta rap potem sem to jaz. Z argumentiranimi dokazili. Nikol se pa nisem delal, da sem nekaj, kar nisem in nikol ne bom, ker potem bi bil isti fake, kot papki, ki sem jih prej omenil. Kot je reku Rhyme: “Tule ni pozitivnih sporočil.” Pa še ena moja lirika iz Verbalne grožnje: ” Ne mene sovražit, jz nism ustvaru tega sveta, le govorim o stvareh, ki se dogajajo okol mene.”

Zakaj prav tebe in Rhyme Goda mnogi ne marajo in vaju proglašajo za zelo slaba mcja?

Zato, ker ne jebemo sistema. Ker imamo svojo ideologijo, ki je realna, vedno je bla in vedno bo. Mislim, da je to iz njihove strani reakcija defenzive, ker ljudje tisto, kar ne razumejo, kritizirajo, ker se bojijo tistega česar ne razumejo.To so osnovne psihološke prepreke, ki si jih ljudje postavljajo in potem se še čudijo. WTF?!

Nekoč sta imela skupino Dogg Rhymez, kaj se je zgodilo, da se projekt ni razvil v pravo smer?

Vplivi drugih dejavnikov in mladost, ki se ne bo ponovilo več . It’s a different story now.

Zakaj se zadnje čase tudi celjski raperji ne razumete več med sabo?

Ne, da se ne razumemo, le odstranil smo šibke oz. fake člene.Tak da sedaj smo močnješi kot kdajkoli, ker je prava ekipa na kupu. Reak ekipa, brez fakeov.

Zakaj si se skregal z nekdanjima kolegoma Mc Gromom in Mičo Mcjem?

Premlečna, a hočta bit kot jaz. WTF?! There’s only one C and that’s me!!!!!! Skregala sta se onadva sama s sabo in z vsemi.

Kaj boš povedal raperju Zlatku, ki je prav tebe omenil v tistem domnevno spornem radijskem freestyleu?

Jebi se ti papak.

Zakaj tvoje plošče ni bilo v trgovine in kaj se je zgodilo z založbo Dallas Records?

Zgodba zase, ki pa ni obrodila sadov. Shit happens.

Zakaj se tvojih spotov nikjer ne vrti?

Kdo je to reku? www.cthareal.webs.com A misliš TV? Ne vodim jaz komercialnega sistema.

Zakaj ste se nekoč skregala tudi z Rhyme Godom?

Kot sem rekel prej,vplivi drugih dejavnikov in mladost.

Kaj za vraga se dogaja z vami, fantje dragi, da ste zadnje čase tako zelo jezni in da marate le redko koga?

Pa sej to ni res Iztok. Jaz mam rad vse, ki majo radi mene, kdor mi da respect, ga dobi nazaj, pa naj reče kdo kar hoče, ko ve, da je pr men vedno tak. Sam ne maram ljudi, ki se predstvaljajo pod drugačno sliko, kakršni so v resnici, sam to je. Mene nikoli nisi vidu niti ne boš vidu fakeat, zato sem pa tak osovražen, ker povem, kot je vse. Ljudje se bojijo resnice, ker resnica boli.

Za konec pa mi povej, če ti je kaj nerodno, da si kot “trdi” raper pred leti nastopil v oddaji Orion?

Ne, ampak sem ponosen na to, ker sem edini rap izvajalec v zgodovini naše prelepe Slovenje, ki je kdajkoli nastopil na Orionu, kar ti da za vedet o moji kvaliteti. Edini raper, okrog sami pop wanabeeji, pa pridem, jebem mater folku, skor zmagam a na koncu pač plave kuverte govorijo drugo zgodbo, svojo zgodbo.Vsi vemo, kak je sistem.

Tako je, 3. maj je dan, ko naj bi po celem svetu praznovali svobodo tiska. Se pravi dan, ko naj bi praznovali možnost necenzuriranega in neobremenjenega pisanja o rečeh, ki nam padejo na pamet. Slovenija se je med več kot sedemdesetimi državami, ki dopuščajo svobodne medije, uvrstila na 43. mesto. To potemtakem pomeni, da nismo ravno najbolj popustljivi. Da novinarjem ne puščamo najbolj svobodnih rok in da v njihove zapise večkrat posežemo s cenzuro ali trenutno politično klimo. Triinštirideseto mesto ni ravno najboljša uvrstitev. Zadnji nismo, do prvih deset pa nam vseeno manjka še veliko. Kaj vem, morda so najbolj svobodni prav tako imenovani rumeni mediji, ki zadnje čase res objavijo kar jih je volja. Ki na svoje strani pripopajo tisto, kar bo podžgalo njihove bralce. Ne glede na posledice, ne glede na vroči kri zvezdnikov, ki jih ujamejo pri tem ali onem spornem dejanju.

Resne revije so druga zgodba. Tam se objavi tisto, kar je dovoljeno. Kar dovoljuje uredniška politika in kar je odobreno s strani tihih lastnikov posameznega medija. In prav zato so blogi zakon. Prav na blogih ni nobene cenzure. Prav na blogih za svoje zapise odgovarja vsak posameznik, ki lahko napiše kar ga je volja. Če hoče, lahko Janeza Janšo pošlje v tri krasne. Če hoče, lahko objavi sliko svojega tiča. Če hoče, lahko pokritizira svojo pedikerko. Če hoče, lahko namoči svojega šefa. Če hoče, lahko jebe mater vsem, ki jih ne mara. Blog prenese vse. Od prve pa do zadnje črke. In to je zame prava svoboda. Svoboda, ki je ne dopušča noben drug medij. In blogi niso drugega kot majhni časopisi, ki jih vsak posameznik ureja po svoje. Če želi, lahko piše o modi. Če se mu zahoče, je lahko obseden s politiko. Če mu paše, fura seksualne teme. Če se mu zahoče, pa nam razlaga svoje osebne težave. Svobodno, odprto in brez cenzure.

Prav imate, bloganje je edina prava svobodna beseda. Edina prava svoboda tiska, ki se je zgodila popolnoma nepričakovano. In ker se je zgodila, se bo zgodila še bolj. To je le začetek. Blogi so naša prihodnost. Edino na blogih se zve prava resnica. Edino na blogih imamo jajca, da povemo vse tisto, kar drugače ne bi upali. In kar nam niti ne bi dovolili, da bi povedali.

Živelo bloganje, živel 3. maj, živela svoboda tiska.

3D mi je zakon. Še posebej v Kolosejevi Xpand dvorani, kjer je doživetje res nepozabno. In tako, da se splača odšteti zahtevani denar. No ja, tako sem vsaj mislil pred ogledom filma Dinosaurs: Giants of Patagonia, ki ga je lani posnel Marc Fafard. Ker je filmček dolg le 40 minutk, sem bil prepričan, da cena ne bo preveč zasoljena. Zmotil sem se, za karto je bilo potrebno kljub temu odšteti kar 5,75 evra, kar je seveda absolutno preveč. Še posebej, ker se polovica filma dogaja v sedanjem času, kjer mi trodimenzionalni argentinski profesor ne pomeni prav nič. Dinozavrov je bilo pravzaprav zelo malo. Kakšnih 15 minutk. In teh 15 minutk nikakor ni vredno skoraj šestih evrov, ki jih je bilo potrebno odšteti za karto.

Okej, če bi rekel, da nisem odprl ust, bi se zlagal, toda cena je za tak film vseeno pretirana. Da sem kot naratorja pogrešal Donalda Sutherlanda, ki ga je nadomestil moteči slovenski sinhronizator, pa raje ne bom govoril. Skratka, preveč denarja, premalo muzike in delček zgodovine, ki bi si vsekakor zaslužil daljši film in še bolj podrobno analizo.

Černobil je bil zame kot 11. september. Star sem bil vsega 12 let, panika pa je zadela tudi Slovenijo. Po radiu, televiziji in v časopisih so nas opozarjali, da obstaja nevarnost kislega dežja in da se pravzaprav sploh ne ve, kakšne razsežnosti bo ta jedrska nesreča sploh imela. Rusija se mi je nenadoma zdela nevarno blizu. Čeprav sem bil otrok, me je bilo pošteno strah. Kot da bi reaktor razneslo v Celju. Nekje čisto blizu mojega bloka. Ali kar na stranišču. Medtem, ko bi kakal. Mama in oče sta mi zabičala, naj ne hodim preveč po dvorišču in naj pazim, če bo začelo deževati. Da pač obstaja nevarnost kislega dežja, ki ti lahko poškoduje lasišče in te naredi za neplodnega. “Neplodnega?” sem vprašal. “Ja, takega, da ne boš mogel imeti malih Iztokov, ko boš velik,” mi je pojasnila mama. Ker sem bil trmast otrok, sem si mislil svoje in sredi dežja veselo igral nogomet. S svojo blokovsko klapo seveda. Prav na ta dan sem dal kar tri gole, prav na ta dan sem se počutil najbolj pogumnega. Tako je, strah me je očitno minil v trenutku, ko sem šel na dvorišče. Ko sem ugotovil, da me atomska bomba ne bo ubila. In ko sem bil prepričan, da je Rusija res predaleč, da bi se mi lahko kaj zgodilo.

Kaj vem, morda sem od takrat dalje malce čez les. Malo nor in tak, da se mi pozna ta kisli dež. Kaj vem, morda so vsi otroci, ki so se rodili leta 1986, zato tako nori in malce drugačni. Kaj vem, morda bi moral tiste usodne tedne res ostati doma in paziti na dež, ki je padal z neba. Kaj vem, morda pa vse skupaj nima nobene zveze in je bila Rusija res predaleč, da bi se vpliv eksplozije čutil pri nas.

Kakorkoli že, Černobil je bil moj 11. september, moj dan D, dan, ki sem si ga zapomnil za vedno. Moja Hirošima in moj Nagasaki. Še vedno sem hvaležen bogu, da nisem takrat živel v Rusiji in da se nam ni kaj podobnega zgodilo v Krškem. Še vedno se spomnim vseh tistih nesrečnih ljudi, ki še danes čutijo posledice. In vseh tistih številnih razprav, ki so se takrat odvijale po vseh slovenskih lokalih, šolah in službah. Černobil je bil debata vseh debat. In opozorilo, da je jedrska energija nevarna tudi takrat, ko jo imamo pod nadzorom. Morda je prav takrat še najbolj nevarna.

In ko danes pomislim na ta dan, prav ne morem verjeti, da je minilo že 22 let. Več koz dve desetletji od mojega prvega srečanja s kislim dežjem, za katerega še vedno ne vem, če mi je pustil kakšne posledice.

DODATEK NA ŽELJO SPOOKYJA MULDERJA:

Iz mojega teksta ste očitno razbrali, da je Černobil v Rusiji, saj se ga od tam tudi sam spominjam. Da bo Spooky povsem zadovoljen, naj pojasnim, da Černobil dejansko leži v Ukrajini, ki je bila nekoč prav tako kot Rusija del Sovjetske Zveze. Torej, Černobil leži v Ukrajini, kar pomeni, da se je v mojem ranem otroštvu pač zgodila geografska napaka, ki bi jo očitno moral popraviti že takoj na začetku.

Isto velja za omembo kislega dežja, ki v resnici ni kisel dež, marveč radioaktiven dež. Samo toliko, da se ne bi kdo slučajno narobe naučil kemije prav zaradi mojega zapisa.

Če pogledate nekoč zelo popularno pevko Ditko Haberl, potem ugotovite, da dela reklamo za zobno protezo. Pravzaprav za tekočino, ki čisti tudi najbolj skrite predele zobne proteze. Če bi bila mlada, bi verjetno delala reklamo za navadno zobno pasto, sedaj pa pač dela reklamo za stvar, pri kateri ji gledalci najbolj verjamejo. Če ima tudi protezo, nimam pojma, vem samo to, da legendi njenega kova kaj takšnega ne bi bilo treba početi.

Huh, nas čaka še reklama, kjer bo Lado Leskovar delal reklamo za lasuljo?

Zdajle se na Trenjih kregajo okoli Velikega brata. Eni so za, drugi so proti. Tisti, ki so, jim oddaja seveda daje honorar, zato morajo biti za. Tisti, ki so proti, pa razlagajo, da gre za slab vzgled za mladino in za dogajanje, ki bi ga morali celo prepovedati. Za dogajanje, ki je preseglo vse meje dobrega okusa. Za dogajanje, ki bi ga lahko označili celo za zlorabo. Okej, novi BB je resda veliko bolj drzen, morbiden in provokativen kot so bili ostali, saj tekmovalci počnejo sila čudne reči, toda prav to j dokaz, da je vsak strah pretiranega vpliva na mlade odveč. Vse skupaj je namreč preveč bedasto in oslovsko, da bi lahko vplivalo na mlade in da bi le ti potem kaj takšnega tudi dejansko skušali oponašati. Le kateri poba se bo ulegel v krsto in pil kri? Le katera punca se bo gola sprehajala po kopalnici šole? Le kdo bo od svojega prijatelja zahteval, da se obleče v psa in da laja? Lepo vas prosim, to je kot v filmu Jima Carreyja. To so reči, ki jih ne bi skušal oponašati nihče. To je tako neumno, da niti slabega vpliva ne more dajati.

In seveda, BB ima hude rejtinge. Mladi pač radi gledajo take šove. Pa čeprav je vse zaigrano in sploh ne gre več za tako imenovani rality television. In tekmovalci seveda ne bodo postali junaki, ampak kvečjemu bedaki. Jasno, BB gleda tudi mali bratec moje punce. Ko ga vprašam, zakaj ga gleda, pa se nasmehne in pojasni, da samo zato, ker ne more verjeti, kakšni norci do tekmovalci. Pobič torej ve, da je vse skupaj le predstava. Le gledališka igra, ki jo lahko vidiš tudi v filmih Jima Carreyja ali v Fračjem Dolu.

Producenti so se pač odločili za takšen šov. Za totalno blesav pristop, ki pa očitno vleče. Ki je dovolj nor, da ljudi zanima. Ki je dovolj trapast, da jih potegne v neobremenjeno zabavo in voajerstvo. Za Bar je bila pač dovolj le Alma, lani je bila le Jasmina, sedaj pa je bilo treba narediti še nekaj bolj bedastega. In igre podložnikov ter gospodarjev so ravno prave za kaj takega. To je pač čista maškarada, jebeni pust, ki se pač odvija 24 ur na dan.

Kot sem rekel, brez skrbi, novi Veliki brat je preveč neumen, da bi imel slab vpliv na mladino.

Skrbi me le, kaj bodo producenti naredili drugo leto. Takrat, ko bo tudi tole, kar se dogaja sedaj, premalo butasto.

Huh, bodo začeli v živo pobijati pse, mačke in podgane?

In ja, se vam ne zdi, da je prenos parlamentarnih sej še večja pizdarija?

V nocojšnji Piramidi je neka starejša gospa dobila nagrado v višini tisočih evrov. Ček so jih prinesli na dom in od sreče jo je skoraj kap. Komaj je dihala, njene oči pa so bile solzne. Povedala je, da je presrečna in da ne more verjeti, da jo je doletela tako velika sreča. Huh, je tisoč evrov res tako veliko? Je to denar, o katerem lahko povprečen Slovenec danes le sanja? Denar, ki ga vidi samo na televiziji? In denar, s katerim bo lagodno živel do konca življenja? Ne bi rekel, saj mojih tisoč evrov ponavadi spuhti v enem dnevu. Ko plačam položnice, natankam bencin, dam za najemnino in odplačam obrok kredita, evri dobesedno izginejo. Je gospa iz Piramide morda videla eno ničlo preveč?

DODATEK:

Kolega Spooky me je pahnil v debato o denarju, ki ga porabimo za položnice in račune. Opozoril me je, da ga jaz porabim absolutno preveč. Toda ni mi jasno, kako bi ga lahko porabil manj, če gre za obvezne stanovanjske stroške, ki jih je treba plačati po zakonu. Da o najemnini, internetu in telefoniji niti ne začenjam govoriti. Je res mogoče, da so zneski teh položnic tako zelo različni?

Če sledite zapisom na mojem blogu, potem veste, da sem o nesmiselnem novem zakonu že pisal ter razvijal na stotine različnih teorij ter pizdarij. Tudi tisto, da bodo ljudje zaradi previsokih kazni še bolj živčni za volanom ter da bo zaradi tega posledično prihajalo še do večjega števila nesreč. In vedno kadar sem zapisal kaj takšnega, se je name usul plaz komentarjev, ki so me označili za bedaka in za nekoga, ki kvasi neumnosti. Še posebej, ko sem predvideval, da se bo število nesreč zvišalo in da bo na naših cestah prav zaradi novega zakona še več smrtnih žrtev.

In zdaj se je zgodilo prav to. Tale vikend je na naših cestah umrlo kar šest ljudi. In to kljub višjim kaznim, poostreni kontroli ter napovedi, da bodo policisti stali na vsakem vogalu. Ljudje so nervozni, saj se bojijo kazni. Bojijo se, da bomo morali plačati tisoč evrov za prehitro vožnjo. In ker so živčn, spregledajo prometne znake in pritiskajo na plin, da bi čimprej prišli na cilj in se ognili policajem.

Vi me imejte še naprej za bedaka, ki kvasi neumnosti, toda povem vam, da se bo število nesreč še povečalo in da tale vikend ni bil najbolj črn. Previsoke kazni in represija s strani policajev ne bosta dosegli svojega. Slovenci imamo pizdarije na cesti v krvi. To pa pomeni, da ni dobro, da nas še dodatno obremenjujejo in pritiskajo na nas prav med vožnjo.

Natanko tak napis nas zadnje čase bode v oči na številnih džambo plakatih po Ljubljani. Pač izvaja mladega ekonomista, ki napoveduje predavanje in čudeže. Pravzaprav drzna izvaja za današnje stanje v Sloveniji. Prav zanima me, koliko časa bi ta mladi pravljičar potreboval za uresničitev svoje izjave. In ali bi bili bogati tudi državljani Slovenije. Ne samo tista peščica, ki je bogata že danes, prav vsi. Tudi tisti, ki že nekaj časa živijo na robu preživetja.

Wake up, my young and handsome friend, welcome to reality.

Pa dajmo, dragi moji, povejte mi svoje ideje, kako bi Slovenijo naredili za najbogatejšo v Evropi.

Jaz namreč nimam pojma.

Da pod pultom krožijo porno filmčki Marilyn Monroe, je znano. Pa četudi se še vedno ne ve, ali gre za pravo Marilyn, ali le za kakšno anonimno bejbo, ki ji je bila podobna. Da se je pred davnimi leti slikala za Playboy, prav tako drži. Da je bila v seksu zelo razuzdana in da je obnorela oba brata Kennedy, tudi vemo. Zato je bila novica, da ima nek bogataš doma njen originalni pornič, kjer naj bi ga fafala neznanemu tipu, zelo vroča, provokativna in kontroverzna. Svet očitno še vedno čaka, da jo vidi med akcijo. Da jo vidi med tem, ko počne stvari, o kateri so sanjali vsi takratni moški našega planeta. Marilyn Monore je bila namreč boginja seksa. Največji in najbolj znani seksualni simbol, ki mu še danes ni mogoče najti para. Marilyn je bila vse, kar so moški takrat želeli in vse, kar je morala v tistih časih imeti popolna ženska. Seks simbol brez napake in ženska, ki je zaradi prezgodnje smrti za vedno ostala mlada, lepa in sanjska. Prav zato mi gre na živce, da so jo spet potegnili iz naftalina. Da so jo potegnili zavoljo cenenega porno filma, ki se je potem seveda izkazal za grdo prevaro. Za medijski nateg in za zajebancijo. In pozor, možakar, ki se je hvalil, da ima njen film, je povedal, da ga je kupil za milijon in pol dolarjev. To se seveda sliši tako, kot da je bil tisti neznani moški kar predsednik Kennedy. In če bi posnetek res obstajal, bi šlo za najbolj slavni pornič vseh časov. Še bolj kot posnetek, na katerem Kennedyja ustrelijo. Hvala bogu, da ga v resnici ni in da bosta MM ter JFK še naprej mirno spala.

Zapis na blogu Mušnice mi je dal misliti. Pravzaprav me je šokiral tako zelo, da sem se odločil, da ga obdelam tudi sam. Punca je namreč našla članek o tem, da naj bi narkomani med papirnate brisačke na javnih straniščih skrivali igle. Tudi take, ki so okužene z aidsom. Se pravi take, ki so tam skrite z namenom. Samo zato, da bi se vanje zbodli in se morda celo okužili z virusom hiv. V članku piše, da se je neka starejša gospa že okužila in da infekcijska klinika teh podatkov iz neznanih razlogov ne upa lansirati v javnost. Če vse to drži, gre za veliko svinjarijo s strani policije in zdravnikov, ki nam skrivajo tako pomembno in življenju nevarno zadevo. Če gre za natolcevanje in laži, pa se je nekdo seveda na zelo umazan način spravil na narkomane.

Ob vsem tem mi je na misel prišla ena izmed pesmi raperja Lukea iz skupine 2 Live Crew, ki je dejal, da so aids naredili umetno. Samo zato, da bi z njim pobili nasprotnike Američanov. Da bi jih med napadom okužili z virusom hiv ter se jih čez čas elegantno in zvito znebili. Malce za lase privlečena teorija zarote, ki pa vseeno dobiva nove razsežnosti prav zaradi tega zapisa. Zaradi domnevnega narkomanskega atentata na zdrave ljudi. In atentat je hud, oster ter perverzno nesramen. Če je resničen, naš čaka huda pizdarija. Če ni, pa se moramo zamisliti, kaj za vraga se dogaja v naših bolnih glavah. A vseeno, le pomislite, da greste na javni wc, si po opravljeni potrebi umijete roke in se nič hudega sluteči obrišete v papirnato brisačo, ki visi v tistih avtomatih na steni. Kar naenkrat vas v roko zbode igla, čez pol ure pa vam v bolnici povedo, da je bila pravta igla okužena z aidsom, kar pomeni, da lahko računate, da ga boste tudi sami recimo fasali čez kakšni dve leti.

Huh, tole je tema za film. Za grozljivko, ki bi brez dvoma dobila oskarja za najboljši film leta.

Da ne pozabim, sam teh brisač nikoli ne uporabljam, saj grem iz stranišča vedno z mokrimi rokami. Navada pač. Sem si prav zaradi tega morda že nekajkrat rešil življenje?

Tisti, ki moj blog spremljate dokaj redno, niste mogli zgrešiti vrele vode okoli slovenskega gangsta rapa in vsega tistega, kar sodi zraven. Prav zato je koncert, ki se bo že ta petek zgodil v celjskem KMŠ-ju, idealna priložnost, da zadevo preverite tudi v živo. Da se naposled le prepričate, če celjski raper Rhyme God blefira, ali pa ste bili v zmoti prav vi.

Slovenija stavka. Po dolgem in počez. Stavkajo vsi, ki dajo kaj nase. Stavkanje je trend. Če ne stavkaš, te ni. Kdor stavka, je faca. Stavkanje je moderno. Tako zelo, da hočejo stavkati tudi zdravniki, sodniki in profesorji. Prvi hočejo eno, drugi drugo, tretji spet nekaj tretjega. Prav vsi pa tarnajo, da imajo premajhne plače. Da so za svoje delo premalo nagrajeni in da bi morali glede na izobrazbo dobiti več denarja. Okej, toda zanima me, če bodo zdravniki po zvišanju plač bolj prijazni do pacientov, če bodo sodniki imeli manj zaostankov in če bodo profesorji svoje študente naučili več snovi ter jim dali boljše osnove za kasnejšo kariero v službi. Bo zvišanje plač res zvišalo tudi učinek teh, ki hočejo stavkati. Bodo v svojih službah postali boljši, bolj produktivni. Bodo zdravniki rešili več življenj, bodo sodniki sodili pravičnejše, bodo profesorji manj uradni in nedostopni?

Sporni so mi tudi argumenti. Recimo ta, da imajo zdravniki 800 evrov osnovne plače. Ali pa ta, da imajo strojevodje večjo plačo od njih. Ali ta, da želijo profesorji iste plače kot ministri, saj imajo isto izobrazbo. Dajte no, noben zdravnik nima 800 evrov osnovne plače. Če pa jo res ima, pa dobi z dodatki vsaj še dvakrat več. Da o zobozdravnikih, ki se lahko znajdejo sto na uro, niti ne začenjam govoriti. Neumna je tudi primerjava s strojevodjo. In prav zaradi tega javnost ni na strani zdravnikov, saj zaradi takšnih poniževalnih primerjav izpadejo snobi in važiči. Kot nedotakljiva elita in bogovi v belih haljah, ki si lahko dovolijo vse. Posebno poglavje so tudi profesorji, ki jim ni jasno, da nimajo takšnih plač kot ministri, saj imajo enako izobrazbo. To je zame neumno razmišljanje, saj minister ni poklic. Minister je funkcija, na katero te nastavi vlada. Izobrazba nima ničesar s tem. Da ne bo pomote, ne zagovarjam ministrov, zdi se mi le, da bi morali profesorji ubrati drugo taktiko in povedati drugačne argumente. Isto je s poslanci. Tudi ti imajo hudo dobre plače. Toda poslanec ni poklic, poslanec postaneš, ko te izvolijo ljudje. Tega ne gre mešati s pravimi poklici. Eno so funkcije, drugo pa so poklici, za katere se izšolaš.

Kaj pa bodo rekli tisti, ki imajo 300 evrov plače? Ali pa tisti, ki so brez službe? Bodo tudi stavkali? In ko je vlada dvignili nekaj centov pri minimalni plači, se je zgodil problem. Plače so postale previsoke in ljudje so bili na slabšem, saj so prišli v višji razred. V razred, kjer ni več pomoči in raznih doklad. To je svinjarija. Ne pa premajhne plače zdravnikov, sodnikov in profesorjev. In smešno se mi zdi, ko pravijo, da so na faks hodili štiri leta ali šest let. In da si že zaradi tega zaslužijo večje plače. Lepo vas prosim, a so jih silili? Čisto vsi bi lahko postali smetarji brez šole in izobrazbe. A ne hodimo v šolo zaradi znanja? Če hodimo zaradi lepe plače, potem je bolje, da postanemo gradbeniki ali kriminalci. Se bolj splača, pa še računov ne polagaš nikomur.

Nikoli ne bom pozabil Ronalda Reagana, ki je na stavko kontrolorjev poletov odgovoril z zamenjavo prav vseh, ki so stavkali. In to v enem samem dnevu. To je bila poteza vredna posnemanja. Kdor stavka, ga bodo zamenjali z drugim, ki bo zadovoljen s plačo. Po tej logiki namreč lahko stavkamo čisto vsi. Nihče namreč ni zadovoljen s svojo plačo.

Proti stavkam načeloma nimam nič, toda blesave se mi zdijo v državi, kjer vse več ljudi živi na robu preživetja. Še posebej, če stavkajo tisti, ki jim tudi s temi plačami, katere prejemajo sedaj, ne gre ravno slabo.