IZTOK faking GARTNER

« | | »

Intervju: Marko Šantić, režiser filma Zapelji me

4.12.2014

Marko Šantić, kdo pa drug, mlad hrvaški režiser, ki je v Sloveniji debitiral s filmom Zapelji me, ki so ga ravno danes zavrteli tudi na nacionalki.

null

Kako je mogoče, da je vaš film šele po enem letu dobil pravo kino distribucijo? Ali še bolje, kako je mogoče, da film, ki ga ovenčajo z vsemi mogočimi nagradami na Festivalu slovenskega filma, potem ne pride v kino in ne vnovči aktualnosti?

Najprej vas moram popraviti in povedati,  da je moj film dobil le eno nagrado in sicer Vesno za režijo. Najboljši film takratnega festivala je bil Razredni sovražnik, ki je tudi dobil največ nagrad. Težava z mojim filmom je bila v tem, da je bil to televizijski film, ki prvotno ni bil namenjen za kinematografe. Po nagradi na FSFju pa je prišla ideja, da bi bilo dobro film spraviti v kino. Takoj nismo mogli iti v kino, ker nismo imeli distributerja, kaj šele da bi dobili termin za prikazovanje.  Po nekaj mesecih je bilo sklenjeno, da bo Karantanija Cinemas naš distributer. Potem smo morali dobiti še termin v kinematografih. Poleg Zapelji me je Karantanija Cinemas vzela še film Panika, ki je šel v kino distribucijo februarja. Naš film je potem prišel na vrsto v začetku maja. Ker je to eden od slabših kino terminov, se je distributer odločil, da bo za film boljše da štarta jeseni. Tako smo štartali jeseni, približno dobro leto po tem, ko je film bil prvič premierno prikazan na FSFju. V tem letu pa je film potoval okrog sveta in je bil prikazana na približno petnajstih festivalih.

Zakaj se Hrvat odloči posneti slovenski film? Morda zato, da slovenskim režiserjem pokaže, kako se dela dober film?

Posnel sem slovenski film, ker živim in delam v Sloveniji. Prišel sem študirati režijo pred dvanajstimi leti, potem sem začel asistirati pri drugih filmih, pisati scenarije ter režirati svoje filme.

Se strinjate, če rečem, da je ogromno slovenskih filmov zanič?

S tem se ne morem strinjati. So tudi dobri slovenski filmi. Seveda ne vsak. Obstajata dve vrsti filmov, art filmi in komercijalni filmi. Strinjam pa se, da se v Sloveniji posname več art filmov kot filmov za publiko. Ampak če film ni zabaven, to še ne pomeni da je zanič.

No, kaj pa tisti, ki so zanič, zakaj so zanič po vaše?

Če je kakšen film zanič, mislim da je glavni razlog za to nedodelan scenarij.

Bi bili jezni, če vam povem, da me vaš film ni povsem prepričal in da se mi je zdel celo malce dolgočasen?

Zakaj bi bil jezen? Kar ne maram je to, da se ljudje pretvarjajo in mi govorijo, da jim je film všeč, v resnici pa jim ni. Zavedam se, da je Zapelji me film, ki ti je všeč ali ti ni všeč.

Zdi se mi, da ste pretiravali z željo, da bi igralci igrali povsem negledališko in zelo realistično. Kaj menite o tem?

To je res. Prebrati bi morali prvo verzijo scenarija, ki jo je napisal Orlando Uršič, avtor romana Gosposka, mater si ozka, po katerem sem potem jaz napisal novo verzijo scenarija. To je bil še veliko trdnejši realizem od tistega, ki je zdaj v filmu. Osebno sem res hotel realizem, zato je igra bila, kot pravite, negledališka. In zato smo se odločili za kader sekvence, ker edino v kader sekvencah dobimo resnični potek časa.

null

Okej, dovolj kritike, da me ne boste na gobec. Povejte mi raje, zakaj ste dali glavno moško vlogo mlademu Mandiču? A starejši ni imel časa?

Rabil sem mladega igralca, zato smo na avdicijo povabili študente igre, mlade amaterske  igralce in vse ostale, ki jih je zanimala filmska igra. Po dveh krogih avdicij me je Janko Mandič najbolj prepričal. Zame je prav on imel dve zelo pomembni lastnosti. Prva je ta, da je zelo talentiran za filmsko igro, druga pa, da ni šolan igralec in se nikoli ni srečal z gledališko igro, zato je bila njegova igra realna in zelo prepričljiva.

Kaj pa Nina Rakovec, jo je bilo težko prepričati, da se sleče pred kamero?

Za film nisem rabil, da se Nina Rakovec sleče do golega, ampak samo do pasu. Vse sem ji lepo razložil in argumentiral, tako je bilo tudi njej jasno, da je to nekaj kar sodi k vlogi.

Dejansko lahko rečem, da znate z igralci. Zakaj je to taka redkost v slovenskem filmu?

V zadnjih letih se mi zdi, da so igralci veliko boljši v slovenskem filmu. Jaz se rad z njimi veliko pogovarjam, ter želim, da tudi oni do konca izoblikujejo svoje vloge. Potem ko se vse pomenimo in dobimo še kakšno dodatno idejo, to tudi na vajah probamo. Mislim, da je za film najslabše, če igralec nima časa za vaje in če sam sklene da bo prišel le na eno do dve vaji, potem pa še na snemanje. Takrat pa režiser nima dosti možnosti, da naredi kaj več, pa tudi igralec ne. Nekajkrat sem bil priča takšnim kratkim vajam. Potem ko je bil film narejen, so se vsi spraševali, zakaj vsak igralec igra po svoje. Eden je igral kot da je v gledališču, drugi kot da je v komediji, tretji kot v soap operi, četrti je pa nekaj mrmral in se ga nič ni razumelo.

Kaj pa zdaj, ko imate film, vaš čakajo kaki novi projekti, greste morda v Hollywood ali kam drugam, boste snemali na Hrvaškem ali vam odgovarja Slovenija?

Razvijam nov scenarij za celovečerni fim, ampak še ni v fazi za realizacijo. Mislim, da se bom naslednja pol leta ukvarjal s pisanjem novih verziji tega teksta. Rad bi se tudi odmaknil od trde realistične drame ter bi v svojo novo zgodbo poskušal spraviti več humorja. Upam, da mi bo uspelo.

In seveda, ste razočarani, da je vaš film v kinih gledalo tako zelo malo ljudi? Kaj je razlog za tako slab ogled?

Seveda sem razočaran. Jasno mi je tudi, da nisem delal komercijalnega filma. Moj film nikoli ne bi bil kino uspešnica, ampak z bolj premišljeno promocijo bi sigurno lahko imel več kino gledalcev. Publika, ki hodi v multiplekse, ni publika za Zapelji me. Naša publika je tista, ki hodi v art kino mrežo. Ključna napaka pa se mi zdi da je bila v tem, da je film po solidno medijsko pokriti predpremieri igral le en teden v eni kinodvorani v Koloseju v Ljubljani, potem ko je začel pridobivati občinstvo, pa je zginil s sporeda in šele po dveh tednih prišel spet na spored, tokrat v vse slovenske kinematografe. Zgodilo se je to, da so tisti, ki so želeli gledati film, prišli v kino, filma pa ni bilo na sporedu. Potem ko je po dveh tednih drugič prišel v kino, večina za to ni niti vedela.

null

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 4.12.2014 ob 01:53 pod intervjuji. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Intervju: Marko Šantić, režiser filma Zapelji me”
Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !