Kulti in klasike: The Unbearable Lightness of Being (1988)

21.07.2014 ob 14:25

THE UNBEARABLE LIGHTNESS OF BEING

Philip Kaufman je super režiser, toda tule se nekako ne razumeva najbolje. Predolga minutaža, neprepričljiva mešanica ljubezenske zgodbe in vojne drame, sterilne in preveč hladne igralske predstave Daniela Day-Lewisa, Juliette Binoche in Lene Olin, premalo emocij, preveč kadrov, kjer se ponavljajo preveč podobne stvari, dolgočasen tempo, povprečni dialogi in premalo spontana režija. Na kratko, dolgočasen film, ki si je nekakšen kulten imidž verjetno priboril zaradi erotičnih prizorov, ki pa so ravno tako precej mrtvi in robotsko izpeljani. Ne bom rekel, da Kaufman ne ponudi nekaj dobrih momentov, toda celota utruja gledalca. Celota je razvlečen in predolg film, ki zares oživi šele proti koncu, ko se gledalca dotaknejo pasje sekvence. Nimam pojma, zakaj je Kaufman pred tem tako zelo hladen in odtujen, vem pa, da taka atmosfera filmu ne paše in ga uniči. Okej, Day-Lewis je resda ženskar, ki se požvižga na čustva in ljubezen, toda to ni opravičilo za takšne sterilne kadre in takšne povprečne igralske predstave, kjer je Binocheva morda še najboljša in najbolj zanimiva. Kot sem že zapisal, Kaufman je super režiser, toda tokrat bi moral svoje delo prepustiti Milošu Formanu, ki bi sto posto napravil boljši film.

Ocena: 5/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !