Arhiv za Julij, 2014

Gartnerja za župana

31.07.2014 ob 18:04

Ker sem popušil pri kandidaturi za evropskega komisarja, bom kandidiral za celjskega župana. Gremo, vsak glas šteje.

Recenzije: Rubber, Behaving Badly, 4 Minute Mile

31.07.2014 ob 01:04

RUBBER

Dajte skupaj Duel, Attack of the Killer Tomatoes in Maximum Overdrive pa boste dobili Rubber, to odštekano in izvirno komično grozljivko, tudi nekakšen odfukan meta film, kjer se na morilski pohod poda avtomobilska guma s telekinetičnimi spodobnostmi. Brez razloga, seveda. Pač zato, da lahko rečemo, da smo gledali film o ubijalski avtomobilski gumi. Itak, gume, ki jih je čez čas seveda več, saj jih ta glavna spodbudi k uporu, na koncu pridejo v Hollywood. Po rimejk ali po maščevanje, kakor hočete.

Ocena: 7/10

null

BEHAVING BADLY

Niti ne tako napačna najstniška komedija zmešnjav, kjer se glavnemu junaku (Nat Wolff), ki lovi ljubezen sošolke Selene Gomez, v stranskih vlogicah na zelo skuliran način pridružijo Mary Louise Parker, Elisabeth Shue, Dylan McDermott, Heather Graham, Jason Lee, Cary Elwes, Gary Busey in celo Justin Bieber. Dobra ekipa sestavi solidno neobremenjeno sprostitev, ki ta hip čez lužo po krivici žanje toliko hejtanja.

Ocena: 5/10

null

4 MINUTE MILE

Presenetljivo prepričljiva in gledljiva športna drama o mladem tekaču (Kelly Blatz), ki se mora odločiti med kriminalnim lajfom svojega starejšega brata (Cam Gigandet) in obetavno atletsko kariero, ki jo nadzoruje ostareli in prefrigani trener Richard Jenkins. Ko smo že pri Jenkinsu, spet je tako vrhunski, da komaj verjamem. Tako zelo dober in avtentičen, da mu verjamemo vsako besedo in vsako idejo, ki jo servira mlademu tekaču, katerega Kelly Blatz prav tako upodablja zelo solidno. Vredno ogleda. Plus Kim Basinger v vlogi mame.

Ocena: 7/10

null

Recenzija: Dawn of the Planet of the Apes

31.07.2014 ob 00:43

DAWN OF THE PLANET OF THE APES

Tole je verjetno najboljši Planet opic po tistem prvem s Charltonom Hestonom. Še kanček boljši od Rise of the Planet of the Apes, seveda dosti boljši od polomije z Markom Wahlbergom in recimo od starega drugega dela Beneath the Planet of the Apes, ki je bil res zanič. Dober film, če povem preprosto. Prepričljiv, presenetljivo emotiven, opremljen z odličnimi posebnimi efekti in spektakularno akcijo, dovolj prebrisan in pameten, da mu ne more očitati površnosti, skratka, povsem dostojna poletna zabava za vso družino, če seveda nimate ravno majhnih otrok. Jp, opice in ljudje zdaj živijo vsak na svojem koncu. Eni v mestu, kjer bo kmalu zmanjkalo elektrike, drugi v gozdu, kjer so pod Caesarjevo komando prepričani, da na Zemlji ni več ljudi. Ko smo že pri Caesarju, ki ga znova govori Andy Serkis, tak je kot da bi gledali Ala Pacina, če se malo pošalim. Glas ima ko Pacino, obnaša se ko Pacino, skorajda ne verjamem, da ga ne govori Pacino, jebemtiš. Ni panike, saj mu paše, da je glavni in da nadzoruje svoje pleme. Vse do trenutka, ko ga zjebe hinavski Koba, ki prezira ljudi in bi zlahka pasal v kako Južno Korejo. Caesar je za demokracijo, kjer tudi ljudje najdejo kanček svojega mira, Koba bi rad diktaturo in vojno. Nič čudnega, da mu Caesar, ki razočarano pogrunta, da opice niso nič boljše od ljudi, na koncu sikne: “You are not ape.”

Ocena: 7/10

Gartnerja za komisarja

29.07.2014 ob 22:01

Evo ga, dragi moji, objavljam kandidaturo za evropskega komisarja. Prosim za vašo podporo. Šteje vsak glas.

null

Filmski dvoboj (16 najboljših)

29.07.2014 ob 04:20

Šesta runda.

El Mariachi vs. Tarzan

null null

Med najboljših osem zaenkrat Michael Corleone, Vito Corleone, John Rambo, Raymond Babbitt in Roger Verbal Kint.

Recenzija: Trance

29.07.2014 ob 04:13

TRANCE

Od Dannyja Boylea, ki je pred tem filmom posnel Revnega milijonarja in 127 ur, sem seveda pričakoval dosti boljši film, ne pa neko upehano, neizvirno, klišejsko, sterilno in dolgočasno lopovsko štorijo, kjer se kriminalna združba Vincenta Cassela spravi na kustosa Jamesa McAavoyja, ki uteho najde pri psihiatrinji Rosario Dawson.

Ocena: 3/10

null

Kulti in klasike: Sorcerer (1977)

29.07.2014 ob 04:03

SORCERER

Jp, to je tisti film, ki je ubil kariero Williama Friedkina, vročega po Francoski zvezi in Izganjalcu hudiča. To, kar je bil ta film za Friedkina, je bil Apokalipsa zdaj za Coppolo. Čisti kaos in pizdarija, od katere si nista nikoli zares opomogla. Friedkin je zaradi tega filma padel v nemilost Hollywooda in se spremenil v B robo, Coppola pa je zaradi Apokalipse vse do tretjega Botra životaril s povprečnimi filmčki, ki so bili le senca njegovih najboljših dni. Ampak pozor, oba filma sta jebeno dobra, Sorcerer pa si za razliko od Apokalipse še vedno ni priboril statusa, ki si ga zasluži. Drži, Sorcerer je največja krivica Hollywooda. Film, ki so ga prezrli in poteptali tako zelo nepošteno, da komaj verjamem. Okej, zjebala ga je Vojna zvezd, ki je itak zjebala ero najboljših ameriških filmov, filmov z jajci, filmov, ki so jih delali pogumni režiserji, ki niso jebali sistema, toda zjebali so ga tudi kritiki in gledalci, ki niso znali prepoznati mojstrovine, ambicioznosti in kompleksnosti Williama Friedkina, ki je bil za ta film pripravljen tudi umreti. Dobro, uvodni prizori, kjer spoznavamo glavne junake, med katerimi je tudi Roy Scheider, ki je bil leta 1977 edini dovolj nor, da je sprejel glavno vlogo sredi pragozda (ustrašili so se tudi Robert Mitchum, Steve McQueen, Jack Nicholson, Clint Eastwood, Gene Hackman, Nick Nolte in Kris Kristofferson), so resda nekoliko zmedeni, toda ko pridemo v pragozd Južne Amerike, kjer morajo glavni junaki s tovornjakom prevažati zaboje nitroglicerina, nam zastane dih. To so tako vrhunski prizori, da jim boste komaj sledili. Tako zelo prepričljivo, predano, strastno in divje filmanje, da gledalec komaj dojema. Še posebej, ko pridemo do sekvenc na mostu, ki se podira med nevihto (zgodbe o težavah in prekoračitvah budžeta so legendarne). Ali do debla, ki je padlo na cesto in zablokiralo pot. Pa tudi do scen na hribih, kjer samo čakamo, kdo bo zapeljal v prepad. In seveda do šokantnih preobratov proti koncu, ki nam itak skurijo možgane. Super film, res. Grozljivo podcenjen, sedaj končno izdan na BlueRayju, v verziji, ki jo je blagoslovil tudi Friedkin, ki mu po sto letih končno priznavajo, da je leta 1977 posnel odličen film. Sorcerer je esenca dobrih filmov iz sedemdesetih, esenca časa, ko so bili Američani središče filmskega sveta in so res delali najboljše filme na svetu. Vse do jebene Vojne zvezd, ki je že leta 1977 končala sedemdeseta, in ero, ki se ni ponovila nikoli več.

Ocena: 8/10

null

Nelegitimni Janša

25.07.2014 ob 21:07

Člani SDS so najprej pizdili, da so bile volitve nelegitimne, zdaj pa pizdijo, da bo nelegitimno, če bi Janši vzeli mandat. Svašta. Sicer pa mi ni jasno, zakaj Janša hoče poslanski mandat glede na to, da so bile volitve nelegitimne. Menda je ne bo sprejel komunistične plače? To me bo pa res razočaral. In jebeš voljo tako butastih volivcev. Tokrat mora biti pametnejši državni zbor. Arestant ne more biti poslanec in pika. Kot da bi se nekdo prijavil za neko službo in jo dobil, potem pa ga tja ne bi bilo. Mar res mislite, da bi ga šef čakal in mu dajal plačo? Fak no.

Sicer pa naj Janša raje menja odvetnika, od katerega ima zadnja leta samo stroške in čisto nobene koristi.

null

Lepa Brena škandal

25.07.2014 ob 20:57

To, kar so Srbi pred časom nadrkavali o Doris Dragović, sedaj Hrvati počnejo o Lepi Breni, ki si je polomila obe roki med nesrečnim padcem. Komentarji na hrvaških forumih so grozljivi. Eni ji želijo smrt, drugi jo imajo za četniško kurbo, tretji se delajo norca, le tu in tam se najde kdo, ki mu je žal, da v Makarski ne bo njenega koncerta. Folk v bivši Jugoslaviji je sfukan od nacionalizma. Tako zelo, da komaj verjamem. Tako hudo, da se iz tega sranja ne bodo izk0pali še trideset generacij.

Četudi gre za debilne posameznike, ki si na netu kot anonimci pač dajejo duška, je stvar zaskrbljujoča in grozljiva. In odraz stanja med nekoč bratskimi narodi.

YouTube slika preogleda

Recenzije: The Angriest Man in Brooklyn, Tammy, Tom Holland’s Twisted Tales

24.07.2014 ob 21:55

THE ANGRIEST MAN IN BROOKLYN

Namesto, da bi bil čustven, zabaven in krasen, je neprepričljiv, dolgočasen in slabo odigran. Še posebej s strani Robina Williamsa, ki se je kot igralec zadnje čase popolnoma izgubil. Nič bolje ne gre tudi Mili Kunis, ki se pač dere in bulji še bolj kot ponavadi bulji Amanda Seyfried. Slab film, res. Komaj verjamem kako zelo. Kljub okej ideji možakarja, ki mu v bolnici povedo, da ima samo še uro in pol življenja, kar njegov živčni zlom seveda privede do roba razuma. Prosti pad Michaela Douglasa je vedel kaj hoče, The Angriest Man in Brooklyn Robina Williamsa pa se zelo hitro izgubi med klišeji in povprečnimi scenarističnimi rešitvami, kjer gledalca vsaj kanček nasmeje James Earl Jones v vlogi jecljavega prodajalca.

Ocena: 4/10

null

TAMMY

Melissa McCarthy resda ni tako zoprna kot v filmu Identity Thief, uvodnih dvajset minut pa dejansko obeta povsem solidno komedijo, toda zgodba potem pade na tako posrano raven, da gledalec komaj diha. Nič od nič, jebemti. Tako povprečno, otročje in bedno, da se sprašujem, na čem so Američani, da so tale film spremenili v uspešnico. Jp, babico, ki jo skupaj z glavno junakinjo, ki ji je mož nataknil rogove, mahne na road trip, igra Susan Sarandon, kar je seveda poklon Thelmi in Louise. Žal tako slab in upehan poklon, da je lahko Sarandonovo sram.

Ocena: 3/10

null

TOM HOLLAND’S TWISTED TALES

Segment, kjer igra William Forsythe ni tako napačen. Isto velja za bombo in ženo, ki vara. GPS je čisti bulšit. Ray Wiseovo čarobno ogledalo nima dovolj dobrih efektov in potrebnega budžeta za tako idejo. Konec sveta in kajenje trave presenetljivo dobro. Tablični računalnik, pica in vampirji navadno sranje.Tom Holland je resda legenda žanra, a tele njegove kratke zgodbice so precej pod nivojem. Manjka jim višji proračun, manjkajo jim boljše ideje, presežejo jih mnoge podobne horror in scifi kompilacije. Dejansko ne bo nič narobe, če vse skupaj zamudite. Eto.

Ocena: 4/10

null

Vine 5

23.07.2014 ob 04:10

Filmski dvoboj (16 najboljših)

22.07.2014 ob 12:58

Peta runda.

Roger Verbal Kint vs. Indiana Jones

null null

Med najboljših osem zaenkrat Michael Corleone, Vito Corleone, John Rambo in Raymond Babbitt.

Recenzije: Halimin Put

21.07.2014 ob 16:28

HALIMIN PUT

Močan, tragičen, zajeban in emotivno prepričljiv celovečerec, ki pokaže grozljivo nesmiselnost jugoslovanske državljanske vojne in srhljivo obremenjenost z nacionalističnimi pizdarijami, ob katerih bi človek zakričal od svoje nemoči. In pozor, tragedija se prične že pred vojno, že v času Titove Jugoslavije, kjer je bilo nacionalistično sovraštvo pač skrito pod preprogo. Itak, kriva je ljubezen, ki se vedno zgodi tam, kjer ni treba. Tam, kjer oče ponori, če je ženin napačne narodnosti. Dober film, kjer režiser Arsen A. Ostojić, tudi režiser filma Ničiji sin, zgodbo spretno in kompleksno spleta iz preteklosti in sedanjosti ter gledalca pripelje do šokantnega finala, ki ga pa nekako ne kupim. Nerealno se mi zdi namreč to, da bi Halima (Alma Prica) in Safija (Olga Pakalović) tvegali posledice glede Slavomirja (Mijo Jurišić), ki mu pokažeta sliko njegovega sina. To se v resnici po moje ne bi zgodilo na tak način. Je pa res, da Slavomir zadnja leta samo še vegetira in pije, Safija pa je z njim skrajno nezadovoljna, ali drugače, ko Halima pošteka, kaj se je zgodilo tiste usodne noči, ko so Srbi pršli po otroke, je morda zagrabi maščevanje, ali še bolje, vseeno ji je kaj bi se zgodilo s Slavomirjem. Malo preveč izdajam, vem, a enostavno moram, da ostane v  spominu. Kakorkoli že, Halimin put, kjer smo nekaj denarja dali tudi Slovenci, je tragičen opomin na vojno v bivši Jugoslaviji, kjer prizor, ko Halima najde okostje, strga tudi dušo gledalca.

Ocena: 7/10

Kulti in klasike: The Unbearable Lightness of Being (1988)

21.07.2014 ob 14:25

THE UNBEARABLE LIGHTNESS OF BEING

Philip Kaufman je super režiser, toda tule se nekako ne razumeva najbolje. Predolga minutaža, neprepričljiva mešanica ljubezenske zgodbe in vojne drame, sterilne in preveč hladne igralske predstave Daniela Day-Lewisa, Juliette Binoche in Lene Olin, premalo emocij, preveč kadrov, kjer se ponavljajo preveč podobne stvari, dolgočasen tempo, povprečni dialogi in premalo spontana režija. Na kratko, dolgočasen film, ki si je nekakšen kulten imidž verjetno priboril zaradi erotičnih prizorov, ki pa so ravno tako precej mrtvi in robotsko izpeljani. Ne bom rekel, da Kaufman ne ponudi nekaj dobrih momentov, toda celota utruja gledalca. Celota je razvlečen in predolg film, ki zares oživi šele proti koncu, ko se gledalca dotaknejo pasje sekvence. Nimam pojma, zakaj je Kaufman pred tem tako zelo hladen in odtujen, vem pa, da taka atmosfera filmu ne paše in ga uniči. Okej, Day-Lewis je resda ženskar, ki se požvižga na čustva in ljubezen, toda to ni opravičilo za takšne sterilne kadre in takšne povprečne igralske predstave, kjer je Binocheva morda še najboljša in najbolj zanimiva. Kot sem že zapisal, Kaufman je super režiser, toda tokrat bi moral svoje delo prepustiti Milošu Formanu, ki bi sto posto napravil boljši film.

Ocena: 5/10

Recenzija: Sherlock Holmes in New York (1976)

21.07.2014 ob 14:09

SHERLOCK HOLMES IN NEW YORK

Fajn film, ki dobro, prebrisano, gledljivo in prepričljivo razpleta svojo zgodbo. Resda ne najboljši Holmes ever, a vseeno dovolj kul in zanimiv, da navduši gledalca. Tudi zavoljo Rogerja Moorea, ki v naslovni vlogi seveda več kot uživa. Super je tudi spremljevalna ekipa, recimo Patrick Macnee kot Watson, John Huston kot profesor Moriarty in Charlotte Rampling kot gledališka diva Irene Adler, ki ji zlobni Moriarty ugrabi sina, kar je le del njegovega genialnega načrta za rop banke. Tv film, če se ne motim. In kul finta, da sta glavna prav Moore in Macnee, prvi zvezda serije The Saint, drugi zvezda serije The Avengers.

Ocena: 7/10