Arhiv za Januar, 2014

Recenzija: 47 Ronin

26.01.2014 ob 20:55

47 RONIN

Tale film je bil že od vsega začetka obsojen na propad. Studio je pizdil za previsok budžet, spin doktorji so prerihtavali scenarij, kritikom je bil vstop na poskusne projekcije strogo prepovedan, končno verzijo pa je čakalo na stotine predelav in preobračanj. Verjetno bi bilo bolje, če bi film na koncu za vedno ostal na montažnem pultu, toda v igri je bilo preveč denarja in vsaj nekaj ga je bilo  treba dobiti nazaj. Magari drobiž, jebemti. Vsaj toliko, da so lahko rekli, da so film na koncu vseeno poslali v kina in se potrudili pri distribuciji in reklami. Če ne drugega, pa s taglineom, da gre za veliki comeback Keanuja Reevsa, ki so ga pozabili tudi njegovi največji oboževalci. Ne bom rekel, da je 47 Ronin najslabši film vseh časov, rekel pa bom, da nič kaj ne štima tako kot bi moralo. Dogajanje nima tistih pravih momentov, ki bi jih taka junaškia zgodba morala imeti. Vse je sterilno, mrtvo, razvlečeno, zmedeno in površno. Keanu Reeves še vedno ne zna igrati, CGI je slabši kot v množici podobnih filmov, prizori so pokradeni iz množice podobnih filmov, skratka, čisto povprečje, ki bi se ga dalo prikazati tudi v pol ure. Tu in tam se najde kak pogojno okej moment, ki pa ga hitro pokosijo povprečni prizori, ki bi nujno potrebovali boljšega režiserja in boljši scenarij.

Ocena: 40 %

Recenzija: The Mortal Instruments: City of Bones

26.01.2014 ob 20:40

THE MORTAL INSTRUMENTS: CITY OF BONES

Bolj Underworld kot Twilight, kar je seveda kul. Sploh ne tako slaba mladinska pizdarija, ki jo dejansko zmatra le predolga minutaža in nekaj klišejev premnogih podobnih filmov. Je pa mularija obrnila hrbet, očitno zato, ker glavni junaki niso dovoj emo, ampak so preveč kul za moderno safr generacijo. Morda je krivo to, da se preveč reči dogaja na večih frontah istočasno in da posamezne fronte niso dovolj dodelane, je pa celota vseeno okej miks akcije, pustolovščine in pravljice. Sicer pa zgodba o mladenki (Lily Collins), ki po skrivnostnem izginotju matere (Lena Headey) ugotovi, da ima posebne moči in da pripada starodavni rasi bojevnikov, ki svet varujejo pred demoni. Dejansko sem presenečen, da se mi vse skupaj za razliko od kakega The Hosta sploh zdelo tako zelo napačno in da mi ekipa, kjer so poleg Collinsove v prvi vrsti stali Jamie Campbell Bower, Kevin Zegers, Jemima West in recimo Jonathan Rhys Meyers, ni šla čisto nič na živce. Zelo solidna zadevščina torej. Plus CCH Pounder v enkratni vlogi podivjane čarovnice.

Ocena: 63 %

Filmski dvoboj (top 64)

24.01.2014 ob 05:34

Na vrsti je šesta runda. Ne zabušavajte.

Martin Riggs vs. Batman

null null

Barney Ross vs. Damien

null null

Med 32 najboljših so do zdaj šli Michael Corleone, Jason Voorhees, John Rambo, Rocky Balboa, Harry Callahan, The Dude, Kekec, Max Rockatansky, Bambi in Annie Wilkes.

Recenzija: Cloudy with a Chance of Meatballs 2

22.01.2014 ob 17:47

CLOUDY WITH A CHANCE OF MEATBALLS 2

Daleč od zelo dobre, prebrisane, izvirne in izjemno zabavne enke, a še vedno okej zabavica za celo familijo. Malo sem razočaran, tega ne bom skrival, pa  tudi zgodba in štosi so precej manj dodelani in premeteni kot leta 2009, a kot sem že dejal, nekaj momentov in prizorčkov je čisto okej, zato katastrofe ni. Je pa risanka, ki žal ne dosega najboljših animirank zadnjih let in se prevečkrat zadovolji s povprečjem. Recimo z nekakšnim rimejkom Jurskega parka, če prav pomislim, kjer namesto dinozavrov pač oživi hrana.

Ocena: 60 %


Recenzija: Enough Said

22.01.2014 ob 17:39

ENOUGH SAID

Lep film. Z očarljivima predstavama Julie Louis-Dreyfus in Jamesa Gandolfinija. Romantična komedija za odrasle, če povem na kratko. Realna, nič osladna, pa vendar simpatična in gledljiva. Ženski film, ki ga z veseljem  priporočam tudi moškim. Sicer pa zgodba o pozni ljubezni med moškim in žensko, ki jo zmede njegova bivša žena Catherine Keener. Če bi vse romantične komedije izgledale kot tale, bi bil ta žanr veliko boljši kot je.

Ocena: 72 %


Filmski dvoboj (top 64)

22.01.2014 ob 02:36

Evo ga, peta runda. Dajte si duška.

Nurse Rached vs. Bambi

null null

Dracula vs. Annie Wilkes

null null

Med 32 najboljših so do zdaj šli Michael Corleone, Jason Voorhees, John Rambo, Rocky Balboa, Harry Callahan, The Dude, Kekec in Max Rockatansky

Recenzija: August Osage County

21.01.2014 ob 16:45

AUGUST: OSAGE COUNTY

Če hočeš Meryl Streep v August: Osage County, vse kar lahko dobiš pa je Cate Blanchett v Blue Jasmine, počakaj. To, kar Streepova, ta najboljša igralka vseh časov, ob kateri vse druge igralke le izgledajo kot igralke, počne v filmu August: Osage County, je res neverjetno. To ni le igra, to je faking antologija igralskega poklica, esenca igralske bravure, o kateri lahko vse ostale igralke le sanjajo. Meryl Streep je nad oblaki, Meryl Streep že v prvi minuti pokaže vse kar zna, in vse, kar jo je do zdaj spremenilo v najboljšo igralko na svetu. Upal bi reči, da je prav Violet Weston, ta zmešana, kolerična, nesramna, pikra, cinična, ostra, direktna, zmedena in glasna tabletomaka njena najboljša vloga vseh časov. Mnoge igralke so že igrale takšne vloge, toda Streepova jo igra najboljše od vseh. Streepova ni pri pravi, Streepova je predobra za igralko, Streepova poniža vse ostale igralke. Že zdavnaj bi morali za najboljšo igralko leta deliti nagrado Meryl Streep. Jp, Violet Weston, glava disfunkcionalne familije Weston, ki se zbere na pogrebu očeta Beverlyja (Sam Shepard), ki je napravil samomor. Itak, saj bi se mu drugače zmešalo. Samomor je za moškega familije Weston edina logična rešitev, ali še bolje, odrešitev. Ženske familije Weston so namreč preveč prfukjene, da bi lahko imele moškega, ki bi bil z njimi srečen. Ali jih zapusti, ali pa napravi samomor. In na sedmini se zberejo vse. Tri hčerke, Barbara (Julia Roberts), Ivy (Julianne Nicholson) in Karen (Juliette Lewis), ter teta Mattie (Margo Martindale), ki s seboj pripeljajo še svoje moške in otroke. Barbara moža Billa (Ewan McGregor) in hčerko Jean (Abigail Breslin), Karen zaročenca Stevea (Dermot Mulroney), teta Mattie pa moža Charliea (Chris Cooper) in sina Charliea mlajšega (Benedict Cumberbatch), medtem ko je Ivy uradno samska, na skrivaj pa se dobiva z mladim Charliejem, kar seveda ni dobro, saj sta v sorodu. Enkratna igralska ekipa, ki zaradi Streepove seveda dobiva le drobtine in se trudi, da bi ji vsaj kanček parirala. Saj jim gre dobro, tu nimam kaj očitati. Še posebej Cooperju, Nicholsonovi in Martindaleovi, ki so vrhunski. Skoraj tako kot Streepova, če sem iskren. Pa Julia Roberts, jebemti. Ko zalaufa, se je ne da ustaviti.  Res je dobra v prepirih s Streepovo. Še posebej v tistem, ko sikne: “Eat you fucking fish, eat you fish bitch.” Aham, to je Scorsese Julia Roberts. Julia Roberts kot je nismo navajeni. Julia Roberts, ki si resnično zasluži nominacijo za oskarja. August: Osage County je odličen film. Je film igralskih presežkov, perfektnega scenarija Tracy Letts in briljantne režije Johna Wellsa. Je enkratna mešanica komedije in zajebane drame, ki odrsko atmosfero z lahkoto spremenija v filmsko dogajanje. Filmov o disfunkcionalnih družinah je veliko, isto kot filmov, kjer se familija zbere za isto mizo, toda August: Osage County je eden boljših. Je enkratna dramaturgija, je super tempo, je vse tisto, kar je treba, da gledalec pade v dogajanje in požira vse dialoge, ki mu jih igralci vržejo direktno v obraz. Eden boljših filmov lanskega leta. Vreden ogleda že zaradi prve minute Meryl Streep, kaj šele zavoljo vsega ostalega.

Ocena: 87 %

Najboljši filmi leta 2013

21.01.2014 ob 02:33

Evo jih, filmi, brez katerih ne bi bilo leta 2013. Moji lanskoletni svetovni prvaki. Filmi, ki sem jih vzel domov in bodo z mano ostali za vedno. Mojstrovine, pa tudi tako imenovani guilty pleasure seveda. Nekaj tudi z malce starejšim datumom, a pač prvič z mano v lanskem letu.

Evo jih, moji šampioni leta 2013:

  • The Wolf of Wall Street
  • Gravity
  • The Hobbit: The Desolation of Smaug
  • The Broken Circle Breakdown
  • Jurassic Park 3D
  • Saving Mr. Banks
  • Mandela: Long Walk To Freedom
  • Behind the Candelabra
  • Rush
  • Jagten
  • The Great Gatsby
  • World War Z
  • Dallas Buyers Club
  • Stand Up Guys
  • Only God Forgives
  • To the Wonder
  • Filth
  • 12 Years a Slave
  • August: Osage County
  • All is Lost
  • The Secret Life of Walter Mitty
  • Sinister
  • Stoker
  • Mud
  • 2 Guns
  • Carrie
  • Oblivion
  • Jack Reacher
  • Pain & Gain
  • Anchorman 2: The Legend Continues
  • Blue Jasmine
  • Frozen
  • Turbo
  • Despicable Me 2
  • Monsters University
  • A Royal Affair
  • 3096 Days
  • Vaje v objemu
  • Adria Blues
  • Hvala za Sunderland
  • 42
  • The Campaign
  • Star Trek Into Darkness
  • Olympus Has Fallen
  • La Grande Bellezza
  • Wreck It Ralph
  • Sammy’s Adventure 2
  • Ruby Sparks

Zmenek na slepo 2

20.01.2014 ob 21:26

Ni ga hujšega od starejše ženske, ki glumi samozavest, v resnici pa je tako zelo nesamozavestna, da mora moškega iskat na tv oddajo. Hej, drage dame, ste imele v glavi, da vas bo čakal George Clooney? No ja, četudi bi vas, vas ne bi jebal za pet posto. Ne ga srat no. Ne moreš zahtevati popolnega moškega, če nisi popolna ženska. Kaj tu ni jasno, nimam pojma. In dokler vam bo najbolj važno to, da moški rigne, boste samske, jebat ga. Ženske imajo očitno v glavi, da so terna, ker so pri več kot tridesetih samske mamice, kar pomeni, da izbirajo na polno in se ne zadovoljijo z moškim, ki, kot sem že povedal, ni vsaj George Clooney. Tudi prav, samo potem naj se ne čudijo, če bodo še naprej samske. Nimaš kaj, rigajo samo živali, če rigne moški, je z njim konec.

Narobe svet slabe banke

20.01.2014 ob 19:24

Kako si banka, ki je uničila Slovenijo, sploh še upa dajati plače komurkoli od zaposlenih. Naj delajo za drobiž, saj so nam od cele milijarde, ki so jo zafukali, pustili le drobiž.

Drugorazredna tema

20.01.2014 ob 18:57

Res čudno, da take zastarele in zdraharske teme kot so domnevni udbovski umori iz sedemdesetih, dobivajo tak prime time leta 2014. Pa saj nismo normalni, jebemti no. Naj Leljak te pizdarije s Kučanom in Zemljaričem rešuje v lokalni gostili ali na sodišču, ne pa na nacionalni televiziji, kjer bi se morali ukvarjati z veliko bolj važnimi temami.

Recenzija: The Call

20.01.2014 ob 03:48

THE CALL

Zelo slabe igralske kreacije, porazen sound mixing and editing, cenen scenarij, otročji in za lase privlečeni preobrati, na kratko, eden slabših filmov lanskega leta. Čista B roba, tisti butasti nedeljski tv triler, ki mu ne bi nasedel niti naš Jodi. Halle Berry je slaba, Abigail Breslin je še slabša, Michael Eklund pa je resen kandidat za najslabšega igralca vseh časov. Ideja klica na 911, ki ga od ugrabljene dekline sprejme operaterka v krizi, še nekako prepriča, toda izvedba je tako klišejska, poceni, predvidljiva in osnovnošolska, da gledalec enostavno ne more pasti v kao napeto situacijo, ampak se ves čas drži za glavo in komaj čaka, da bo vsega skupaj konec.

Ocena: 22 %


Kulti in klasike: The Insect Woman (1963)

20.01.2014 ob 00:58

THE INSECT WOMAN

The Insect Woman, v originalu, Nippon konchûki, je tipični predstavnik japonskega novega vala in kultna roba režiserja Shôheija Imamure. Zanimiv, drugačen, moderen, a žal tudi grozno predolg in večkrat hudičevo dolgočasen. Tak, da se mora gledalec z njim boriti. Ali še bolje, tak, da ga mora gledalec premagati, če hoče zdržati do konca. In tu je Tome Matsuki (Sachiko Hidari), ženska, ki na svoji koži doživi vse mogoče pizdarije. Najprej očeta, ki se mu posmehujejo zaradi nezveste žene, nato soseda, ki jo vzame za ljubico, drugo svetovno vojno, javno hišo, kjer ji pridno služijo razna dekleta, poslovneža, ki se z njo zabava v prostem času, potem zaporno kazen za grehe, nakar še finančni in moralni zlom, ko ji starejši ljubimec obrne hrbet in jo menja z njeno hčerko. Drži, The Insect Woman razgrne nemoralna dejanja japonske družbe, kjer mora tudi ženska postati nemoralna, če hoče preživeti in zagotoviti prihodnost zase in za svojo hčerko. Iz te zgodbe bi čez lužo seveda napravili oskarjevski film in kruto realnost in arty špuro menjali s patetiko in junaškimi prizori, Shôhei Imamura pa seveda vztraja v začrtani atmosferi, drugačnosti in tempu ter ubije vse komercialne prijeme. Tako zelo, da na koncu ubije tudi gledalca. Jp, Imamura je posnel film, ki ujame 20 let japonske zgodovine, gledalcu pa pokazal le tisto, kar mu drugi filmi sploh ne bi.

Ocena: 55 %

Recenzija: The Necessary Death of Charlie Countryman

20.01.2014 ob 00:38

THE NECESSARY DEATH OF CHARLIE COUNTRYMAN

Shia LeBeouf se resda trudi, da bi bil prepričljiv in zajeban, toda površen scenarij, predvidljiva zgodba, klišeji in izjemno slabe igralske predstave Evan Rachel Wood in Madsa Mikkelsena, mu uničijo film. Ali še bolje, mu pokvarijo tudi tiste vsaj približno okej momente, ki padejo pod težo vseh slabih in sila povprečnih stvari. Gre pa za zgodbo mladeniča, ki po smrti matere (Melissa Leo) odpotuje v Bukarešto in se zaljubi v mladenko Gabi, kar ga pahne v sila nevarno situacijo z lokalnimi gangsterji. Nič posebnega in potrata okej igralske ekipe. In pozor, eden izmed nepridipravov svojemu kompanjonu razloži, da je hašiš kupil v Sloveniji. Svašta.

Ocena: 45 %

Recenzija: Inside Llewyn Davis

20.01.2014 ob 00:30

INSIDE LLEWYN DAVIS

Aham, Llewyn Davis je spet super film bratov Coen. Veliko boljši od A Serious Man in True Grit, ki nista bila nič posebnega. Zabaven, prebrisan, gledljiv in tak, da se mu že na daleč poznata Joel in Ethan Coen, ki si za svoj fetiš tokrat izbereta mačko. Škoda, da ni malo krajši, saj bi bil še boljši. V drugi polovici mu namreč zmanjka malce energije in tempa. A nič usodnega, brez skrbi, celota je še vedno učinkovita, prepričljiva in fina glasbena dramska komedija, ki so seveda zasluži tudi nakup vrhunskega soundtracka, kjer kot veste pomaga tudi Justin Timberlake, ki se v svojo majhni vlogici znajde več kot odlično. Ko smo že pri odličnosti, tu je fenomenalni glavni glumac Oscar Isaac, naslovni junak, ki skuša na začetku šestdesetih uspeti v folk glasbi in ugotovi, da bo to vse prej kot lahko. Jebe ga to, da ni dovolj modernen, da je izgubil člana skupine, da se prehitro razjezi, da ne najde pravega menedžerja, da mu založbe in promotorji poberejo skoraj ves zaslužek, skratka, jebe ga vse, kar lahko jebe glasbenika, ki dela z dušo in srcem. Isaac je res super v tej vlogi, Isaac se počuti kot doma, Isaac je bil rojen za junaka filma bratov Coen. Itak, zraven je spet John Goodman, v še eni nepozabni epizodi, v delu, kjer Inside Llewyn Davis rata nostalgičen road movie. Enako dober je tudi F. Murray Abraham, ki sta ga brata Coen potegnila iz naftalina, je pa Carey Mulligan, sicer zelo dobra igralka, tokrat precej površna, neprepričljiva in celo nekoliko zoprna. Inside Llewyn Davis, ki so ga grdo prezrli pri oskarjevski nominaciji za scenarij, je, kot sem že dejal, dober film. Tista mini sledica, ki jih danes v Hollywoodu manjka.

Ocena: 78 %