Arhiv za Januar, 2014

Vreme je na kreku

31.01.2014 ob 13:35

Ej, vreme, a je res tako težko ostati v mejah normale in se počasi dozirati? Res ne gre drugače kot v ekstreme? Si na kreku ali kaj? Pa nehaj že s to ledeno glazuro, kjer naš Jodi med sprehodom zgleda kot slon na drsalkah, jebemti no.

null

Recenzija: Clear History

30.01.2014 ob 15:20

CLEAR HISTORY

Fajn komedija, ki premore dovolj izvirnosti, dobrih idej in finega tempa, da gledalcu ni dolgčas in z velikim veseljem spremlja zanimive prigode glavnega junaka Nathana, ki ga igra Larry David. Pa cel kup znanih fac boste ujeli, tudi Michaela Keatona, Evo Mendes in Kate Hudson recimo. Zabavna zadeva, ki razgrne zgodbo možakarja, ki se po poslovnem debaklu umakne iz javnosti in po mnogih letih spet sreča svojega nekdanjega šefa (Jon Hamm), zaradi katerega je izgubil milijardo dolarjev. No ja, tudi zaradi svoje trme, ker ni verjel v ime novega avtomobila podjetja, kjer je delal. Tekoč in dinamičen film, kjer se nenhno kaj dogaja. Pa stik z gledalci najde že v uvodu in ga ne izgubi vse do konca. Četudi nisem nek pretiran fan Larryja Davida, lahko tokrat zapišem, da je gospod kul in da ne bi imel nič proti, če ga ujamem še v kakšnem filmu. Plus zakon štosi z legendarno glasbeno skupino Chicago.

Ocena: 70 %

Recenzija: Liz & Dick

30.01.2014 ob 15:02

LIZ & DICK

Lindsay Lohan Taylorjevo glede zunanjega videza skine presenetljivo okej, toda kaj, ko ni dovolj dobra igralka, da bi jo znala igrati. Večino časa jo igra  kot avšo, kar res ni kul in zbija potencialno okej momente tega filma. Je pa zato Grant Bowler kot Richard Burton dejansko dovolj dober, da jo dviguje iz dreka in gledalcem vendarle pričara nekaj nepozabnih momentov te največje ljubezenske zgodbe vseh časov. Prizori, kjer se znajdeta na setu raznih filmov, recimo Cleopatre, The VIPs in Who’s Afraid of Virginia Woolf, so kul, kakor tudi scene, ko Burtona zmatra dejstvo, da vedno znova izgubi bitko za oskarja, še posebej takrat, ko ga za Virginio Woolf dobi Taylorjeva. Toda za celoto je to seveda premalo. Celoto najbolj zmatra prav hudo povprečna predstava Lohanove (v igri sta bili tudi Megan Fox in Olivia Wilde), ki ima pač v glavi, da sta za Taylorjevo dovolj le dober make up in frizura. Ji je pa v zadnjem delu filma res strašljivo podobna, kar pomeni, da make up artisti res delajo čudeže. Jp, Taylorjeva in Burton sta bila, kot sem že povedal, največja ljubezenska zgodba preteklega stoletja, superzvezdnika, ki sta se znašla med peklom in rajem. Zaljubljena in nora druga na drugega, a zjebana od alkohola, slave in pretirane pozornosti medijev in jebenih paparacev, ki so jima sledili na vsakem koraku. Liz & Dick, ki je največ prahu seveda dvignil zaradi Lohanove, ni tako slab kot so rekli, problem je v tem, da bi moral biti boljši. Torej v tem, da so ustvarjalci več denarja porabili za promocijo kot za samo snemanje. In da ne pozabim, Lohanova na trenutke ne zgleda kot Taylorjeva, ampak kot Miša Molk, Bowler pa je z bradico podoben tudi Petru O’Tooleu. Me pa zanima, ali je bila Taylorjeva tudi v resnici tako ljubosumna na Sophio Loren, kateri je nekaj časa pobirala vse dobre vloge.

Ocena: 53 %


Filmski dvoboj (top 64)

30.01.2014 ob 03:18

Osma runda. Da vidimo kdo bo koga.

Catwoman vs. Snow White

null null

Jack Torrance vs. Frodo Baggins

null null

Med 32 najboljših so do zdaj šli Michael Corleone, Jason Voorhees, John Rambo, Rocky Balboa, Harry Callahan, The Dude, Kekec, Max Rockatansky, Bambi, Annie Wilkes, Martin Riggs, Damien, Raymond Babbitt in Vito Corleone.

Jodi išče službo

29.01.2014 ob 21:44

Jebat ga, kriza je, zato si mora tudi naš Jodi poiskati službo.

Najprej je pridno pisal prošnjo.

Nato pa je obupal.

Kajaki snežijo

29.01.2014 ob 21:40

Recenzija: Barry Munday

29.01.2014 ob 14:21

BARRY MUNDAY

Zelo zabaven, izviren, odštekan, gledljiv, tekoč, dinamičen in uživaški filmček, ki bi si zaslužil več pozornosti. Patrick Wilson, ki mi tokrat prvič ne gre na živce, ampak je enkraten in končno živahen, igra Barryja Mundayja, ženskarja, ki sproti pozablja s kom je skočil v posteljo.Vsak dan znova, da se razumemo. Vse dokler mu oče mladenke, s katero je smuknil v kino na hiter randi, ne poškoduje jajc, tako zelo, da mu jih morajo  zdravniki operativno odstraniti. Jp, Barry Munday ostane brez jajc, dobesedno prosim. In potem se najde še mladenka Ginger (enkratno zoprna Judy Greer), ki trdi, da je oče njenega še nerojenega otroka, kar pomeni, da mora Barry prevzeti odgovornost in za vedno pozabiti svoja pohajkovanja. Super film, res, pa nafilan z enkratno igralsko ekipo, kjer poleg Wilsona in Greerove razturavajo  še Malcolm McDowell, Billy Dee Williams, Chloe Sevigny, Jean Smart in recimo Cybill Shepherd. Enkrat nor kot komedija bratov Farrelly, drugič simpatično zabaven kot dobra romantična komedija, tretjič nekaj vmes, vseskozi pa izjemno sproščen in gledljivo naspidiran. Tak, da mine v petih minutah in da bi gledalec z veseljem gledal še drugi del.

Ocena: 80 %

Recenzija: Holy Rollers

29.01.2014 ob 14:07

HOLY ROLLERS

Zgodba mulca Sama Golda (Jesse Eisenberg), ki pade v slabo družbo in začne dilati droge, ne bi bila nič posebnega, če ne bi šlo za ortodoksnega Žida in za resnično zgodbo židovskih dilerjev, ki se zapletejo z izraelskim kartelom. Že če bi poba pogledal kako nespodobno mladenko in si privoščil kozarček alkohola, bi se ga oče javno odpovedal, kaj šele, ko začne ponočevati po barih in preprodajati tabletke ekstazija, da bi pač dobil nekaj denarja in si malo popestril preveč konzervativen in mrtev vsakdan. Zanimiv film, resda ne najbolj dodelan, ko pride do tipičnih for neštetih podobnih kriminalnih dram, toda vseeno vreden pozornosti in firbca. Že zato, da vidiš kako se Eisenberg obnese kot ortodoksen Žid.

Ocena: 58 %

Recenzije: Welcome to the Rileys

29.01.2014 ob 13:42

WELCOME TO THE RILEYS

Ne morem verjeti, toda Kristen Stewart, tista skrajno zoprna dečva iz Twilighta, mi tokrat ni šla na živce in je svojo vlogo mladenke, ki se po smrti matere preživlja s striptizom in prostitucijo, dejansko odigrala povsem okej. Še boljši je seveda James Gandolfini, ki kot možakar, ki ne zna preboleti smrti svoje hčerke, servira še eno tiho, mirno in hudo prepričljivo igralsko kreacijo, ki bi si zaslužila več pozornosti. Gandolfini je bil super glumac, ko so mu dali dobro vlogo. En tak zares poseben in zanimiv karakterni igralec, ki mu Melissa Leo v vlogi njegove žene, ki jo seveda ravno tako uniči smrt hčerke, sledi več kot izvrstno. Dober film, počasen in umirjen, a zelo prepričljiv, scenaristično dodelan, zanimiv in kljub tečni tematiki gledljiv in kratkočasen. Jp, Gandolfini v Stewartovi vidi svojo hčerko, kar pomeni, da ji hoče pomagati, jo spraviti iz osebne krize in rešiti tudi svojo krizo. Kul terapija, vsekakor, pa še Leova se jima pridruži čez nekaj časa in shuša ravno tako ponuditi nekaj pogrešane materinske ljubezni. Patetike v tem filmu ne boste našli, predober je za taka sranja in tipične hollywoodske prijeme. Je pa seveda ironičen prizor, ko se Gandolfini skrega z Melisso Leo, ki je na družinski grob že napisala njuni imeni, saj ji reče, da mu to ni všeč, ker je še vedno živ. Plus režiser Jake Scott, sin legendarnega Ridleyja Scotta.

Ocena: 70 %


Moje napovedi za Oskarje

29.01.2014 ob 04:39

Omenil sem le tiste, za katere sem sto posto.

Najboljši film: 12 Years a Slave

Najboljši režiser: Alfonso Cuaron za Gravity

Najboljši glavni igralec : Leonardo DiCaprio za The Wolf of Wall Street

Najboljša glavna igralka: Cate Blanchett za Blue Jasmine

Najboljši stranski igralec: Jared Leto za Dallas Buyers Club

Najboljša stranska igralka: Jennifer Lawrence za American Hustle

Najboljša risanka: Frozen

Najboljši tujejezični film: La grade bellezza

Filmski dvoboj (top 64)

29.01.2014 ob 03:20

Sedma runda, ajde, akcija.

Superman vs. Raymond Babbitt

null null

Vito Corleone vs. Harry Potter

null null

Med 32 najboljših so do zdaj šli Michael Corleone, Jason Voorhees, John Rambo, Rocky Balboa, Harry Callahan, The Dude, Kekec, Max Rockatansky, Bambi, Annie Wilkes, Martin Riggs in Damien.

Recenzija: Daylight

28.01.2014 ob 21:59

DAYLIGHT

Daylight je nedvomno eden boljših filmov Sylvestra Stallonea. Presenetljivo učinkovit, gledljiv in napet film katastrofe, ki premore tudi nekaj dobrih dramskih momentov, kjer gledalcu ni vseeno za glavne junake, ki zaradi močne eksplozije obtičijo v tunelu, kjer jim po življenju strežeta ogenj in voda. Ko smo že pri eksploziji, sekvenca, kjer tunel sesuje ognjena pizdarija, je še danes vrhunska. Za razliko od igralske predstave Amy Brenneman, ki vse do finala, ko se vendarle malce skulira, močno žre živce s svojim obnašanjem. Nič kaj boljši ni Viggo Mortensen, ki je v filmu samo zato, da umre zavoljo svojega preseravanja. Stari dobri Stallone je seveda druga zgodba, je taksist in bivši reševalec, ki se v dogajanju znajde po naključju. In pazi to, dejansko sploh ni superjunak, ampak le možakar, ki hoče pomagati. Ta del filma Daylight mi je bil od nekdaj všeč. To, da Stallone ni le neuničljii mišičnjak, ampak običajen smrtnik, ki je pač le malce bolj izkušen pri reševanju. Okej je tudi poklon klasiki The Poseidon Adventure, okej so panični nesrečniki, med katerimi je tudi Stalloneov resnični in neavno umrli sin Sage Stallone, okej je enovrstičnica: “Shit with feet,” s katero Brennemanova opiše podgane, ki priletijo v tunel. Režiser Rob Cohen, tudi avtor filmov Dragonheart in The Fast and the Furious, se po obetavnem uvodu resda malce lovi in pade na preveč poceni finte in ideje, toda ko se zbere gledalcu ponudi dovolj dober pustolovsko akcijski film katastrofe, ki mu čas zaenkrat še ni prišel do živega.

Ocena: 68 %

Recenzija: Joyful Noise

28.01.2014 ob 18:41

JOYFUL NOISE

Itak, tole je tako zelo slab film, da Kris Kristofferson umre že na začetku. In tako zelo butast film, da Dolly Parton izkoristi le za spremljevalne vokale KeKe Palmer. Poceni, pocukran, dolgočasen, nezanimiv in opremljen s sila povprečnimi pevskimi vložki, kjer samo Man in the Mirror pogojno ujame nekaj emocij. Razočaranje na celi črti in še ena izjemno slaba igralska kreacija Queen Latifah, ki ji je očitno vseeno v kakih filmih nastopa.

Ocena: 10 %


Grammy 2014: Gejevska parada z Madonno ali kako je homoseksualnost postala uradna

27.01.2014 ob 02:09

Jp, danes je Grammy night. Začnimo z red carpetom kot se spodobi.

Anthony Hamilton & Madonna

Pink & Charlie Wilson

Ciara & Katy Perry

Wiz Khalifa, Amber Rose & Pharrell Williams

Kid Frost & Miguel

Paul McCartney, Stevie Wonder & Faith Evans

Nadaljujmo s šovom, kjer bom omenil le tisto, kar se mi zdi pomembno.

  • Beyonce in Jay Z sta bila z Drunk in Love vrhunski uvod v šov, ki ga spet povezuje skulirani LL Cool J. Beyonce je spet na vrhu sveta. Beyonce je spet največja zvezda vseh časov. Beyonce pride in zmaga z levo roko.
  • Da sta Macklemore & Ryan Lewis za novinca premagala Kendricka Lamarja je bedarija.
  • Lorde je jebeno precenjena. Kaj za kurac folk vidi na njej, res nimam pojma.
  • Pharrell Williams je Grammyje zamenjal za safari.
  • Če bi Justin Timberlake in Frankie Muniz imela sina, bi zgledal kot Hunter Hayes.
  • Če si Grammyji želijo, da jih kdo jemlje resno, bi morala Katy Perry ostati doma.
  • Robin Thicke je končno ukradel malo pozornosti Justinu Timberlakeu. Imam pa še vedno dvojno vinilko od Chicaga nekje v kleti, če se ne motim.

  • John Legend je the man. Njegov zadnji album je enkraten. Vrhunski glasbenik. All of Me pa brez dvoma ena najlepših balad zadnjih sto let.
  • Ko na odru vidim Charliea Wilsona, za prijatelje, Uncle Charliea, postane jasno, da so Grammyji še vedno kul. Tip je legenda, njegov zadnji album pa faking awesome.
  • Taylor Swift mi verjetno prvič v lajfu ne gre na kurac. Neverjetno. Dobra pesem in okej nastop.
  • Pink me je zmedla, kar pomeni, da nimam pojma ali smo leta 2010 ali 2014. Je pa Pink postala precej dolgočasna, saj eno in isto pesem obrača že nekaj let.
  • Ko Lorde premaga Timberlakea in Marsa za najboljši pop performance, veš, da so Grammyji izgubili kompas. Je pa Lorde najstarejša 17 letnica na svetu.
  • Ringo Starr je bil kot tisti naši primorski pevci, ki jih je čas povozil že pred vojno.
  • Holy Grail je kul kolabo Timberlakea in Jay Zja. Kul izbira za zmago najboljšega rap sodelovanja.
  • Čeprav nisem nek pretiran fan Kendricka Lamarja,  lahko rečem, da je bil tokrat njegov nastop fenomenalen. Kudos.
  • LL Cool J je hvalil Def Jam? Se mu je zasukalo. Je pa njegovo vodenje preveč user friendly.
  • Julia Roberts na Grammyjih? How fucking cool is that. In še Paula McCarteyja je napovedala. Itak, McCartney in Ringo sta bila super Beatles nostalgija.

  • Kul je videti Willieja Nelsona in Krisa Kristoffersona skupaj na odru. Dobro je videti vse te prave kavboje. Celo Beyonce in Jay Z sta migala in plesala med njihovim nastopom.
  • Šokantno, Taylor Swift ni več najbolj priljubljena ameriška sweetheart. Neka druga precenjena punca jo je premagala za najboljši country album.
  • To je on, Stevie faking Wonder. Bolje od tega danes ne gre. Družbo mu delajo Pharrell in Daft Punk. Res nor nastop.
  • Yoko Ono je za kamermana očitno največja zvezda večera.
  • Cyndi Lauper je še vedno živa. Le toliko, če niste vedeli.
  • Lorde je zmagala za najboljšo pesem leta. Fak no, zdaj pa se nehajte zajebavati. In hej, Lorde zgleda kot mama od Lorde.
  • Nikoli nisem tripal na Metallico. Vem, da so legende, ampak nikoli niso bili moja scena, jebat ga. So se pa slišali kot cover band od Metallice. Ko je čas, da se umakneš, je čas, da se umakneš, nimaš kaj.
  • Steven Tyler in Smokey Robinson skupaj na odru. Kul.
  • Get Lucky record of the year? Zakaj pa ne.

  • Queen Latifah je ponorela za komadom Same Love. Itak, kdo pa drug.
  • Grammyji kot gej parada z Madonno. Fuck yeah. Jp, biti gej je zdaj uradno.
  • To, kar so Grammyji danes v petih minutah naredili za geje, ni Evrosongu uspelo v sto letih.
  • Še vedno šokiran zaradi smrti Chrisa Kellyja. Kriss Kross sta bila velik del mojih najstniških dni.
  • Ogromno boljših albumov lansko leto od teh, ki so bili nominirani. Kaj za kurac se dogaja z Grammyji? Zakaj tako čudna in skromna izbira?

Jp, letošnji Grammyji so legalizirali homoseksualnost. Gejevska parada z Madonno. Biti gej je zdaj uradno. Grammyji so za geje v petih minutah naredili več kot Evrosong v sto letih. Fuck yeah.


Recenzija: Grudge Match

26.01.2014 ob 21:13

GRUDGE MATCH

Tole je bil eden mojih najbolj pričakovanih filmov leta. Rocky vs. Raging Bull, Stallone vs. De Niro. Zakon ideja, ki ni mogla zgrešiti. Prav zato mi ni jasno, kako so lahko naredili tako zelo povprečen film. Tako zelo navaden, običajen in dolgočasen film, ki razen ideje ne ponudi čisto nič. Jezen sem, res. Pa zelo razočaran. To je žalitev za Rockyja in Raging Bulla, za Stallonea in De Nira, za gledalce, ki so pričakovali super komedijo, dobili pa srednjo žalost, ki ne premore niti enega zares dobrega momenta. Res komaj verjamem, da je kaj takega mogoče. Da lahko iz tako dobre ideje narediš tako slab film. Ko sta Stallone in De Niro brala scenarij, bi morala knockoutirati avtorje. Tudi režiserja Petra Segala, ki je očitno izgubil filing za komedijo. Grudge Match je sramota že za Kim Basinger, kaj šele za vse ostale. In film, ki je zares smešen samo v odjavni špici, pa še to takrat, ko ni več Stallonea in De Nira, ki igrata ostarela boksarja, Henryja Razorja Sharpa in Billyja The Kida McDonnena, ki se po sto letih še enkrat pomerita v ringu. Ah, res sem slabe volje, ko mi film, od katerega pričakujem veliko, na koncu ne da skoraj nič.

Ocena: 43 %