IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzija: Filth

4.12.2013

FILTH

Vrhunski Guy Ritchie in Danny Boyle style film. Nor, hiter, drzen, odštekan, karizmatičen, divji, naspiridan, energičen in jebeno kul. S tour de force predstavo Jamesa McAvoyja, ki igra igra policaja Brucea Robertsona, džankija, alkoholika in seksualnega maniaka, ki ga matrajo halucinacije, kar pomeni, da ne loči več med realnostjo in fikcijo. Da se v tako zdelanem in zjebanem stanju loti novega primera in sanja o tem, da bo v službi fasal napredovanje, je seveda totalna pizdarija, ki ga vodi v totalni propad, tako telesni kot tudi psihični. Tip rata pošast, adrenalinski odvisnik, ki uniči vse, ki mu stojijo na poti, na koncu pa seveda še samega sebe. Kot sem že zapisal, McAvoy je vrhunski, McAvoy diha in gloda svojo glavno vlogo, kjer mu med številnimi odličnimi stranskovlogaši briljantno asistira tudi Eddie Marsan, ta verjetno najboljši igralec svoje generacije, ki je enostavno predober za oskarje. Super film, tak, da gledalcu ne dovoli zaspati. In tak, da ga zagrabi ter pošteno premetava od začetka pa do konca.

Ocena: 8/10

null

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 4.12.2013 ob 22:05 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Recenzija: Filth”
Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !