Telemag
25.11.2013 ob 20:38Lušten člančič spletne revije Telemag, kjer skupaj s Hadom in Tamaro Langus čvekam o tvju. Prištimal je Simon Novosel.
Lušten člančič spletne revije Telemag, kjer skupaj s Hadom in Tamaro Langus čvekam o tvju. Prištimal je Simon Novosel.
Ej, to je res neverjetno. Tip, ki je ubil Michaela Jacksona, pride iz zapora, gostuje na neki oddaji in brez slabe vesti in moralne odgovornosti čveka sranje o Michaelu Jacksonu. Ta res ni pri sebi, ej. In čveka reči, ki jih doktor ne bi smel. Budala prve klase. Res mi ni jasno, da mu ni nerodno, ali še bolje, da ni nerodno folku, ki mu plačuje za to sranje, ki ga zdaj čveka. Murray je brez morale. Murray je drek od človeka. Pa zelo pogumen je, da se ne boji, da mu kdo ne bo razbil gobca za vse to, kar zdaj čveka o Jacksonu. Pizda no, kralj je mrtev, njegov krvnik pa ga še vedno blati. Za bruhat.
Pri takih sanjskih castih gre večkrat kaj narobe. Tokrat ni šlo. Tokrat se egotripi poklopijo v nulo. Tokrat gre za zelo gledljiv, zabaven, topel in očarljiv film, za tisti pravi old school, ali če se malo pošalim, za mešanico filmov The Hangover in The Expendables, kjer jo Michael Douglas, Morgan Freeman, Kevin Kline in Robert De Niro mahnejo v Las Vegas na svojo poslednjo žurko, če sem malo poetičen. Všeč mi je, da režiser Jon Turtletaub, ki je do zdaj posnel kar nekaj zelo okej filmov, ne pretirava s klišeji starcev, ki se obnašajo kot mulci oz. starcev, ki jih pestijo stereotipne težave zrelih let, marveč legendarno ekipo vodi dovolj prebrisano in skulirano, da se gledalec res sprosti in ne dobi le komedije na prvo žogo. Neke trajne vrednosti seveda ne bo, je pa zagotovljena kvalitetna zabava, ki je danes v Hollywoodu manjka.
Ocena: 7/10
Zgodba o Julianu Assangeu (ne povsem prepričljivi Benedict Cumberbatch), ustanovitelju WikiLeaksa, spletne strani, ki je zamajala svet, resda ni brez napak in minusov, toda celota je okej, celota je dobra, zanimiva, gledljiva in dovolj pogumna dramatizacija resničnih dogodkov, ki so nekaj let nazaj stresli naš planet. Jp, Assange, ta spletni revolucionar, je iz interneta naredil orožje, atentat na najbolj nedotakljive ljudi na svetu, ki so mu na koncu seveda stopili na prste in ga spremenili v nevarnega terorista in nepridiprava. Jebat ga, ZDA so močnejše tudi od interneta, Assange pa si je bil, kot nas uči tale film, za svoj padec kriv tudi sam, saj se je iz junaka, ki ga je podprl tudi tiskan medij, spremenil v megalomana, superzvezdnika, norca in egotriparja, ki ni več ločil med tajnimi podatki in otročarijami. Na to ga je ves čas opozarjal tudi njegov najtesnejši sodelavec Daniel Berg (izvrstni Daniel Bruhl), to bi moral poštekati tudi Assange, ki se mu je pri razkrivanju tajnih depeš preveč mudilo. Kul film, spretno in kompleksno režiran s strani Billa Condona, ki se po drkanju Twilighta spet vrača v polno formo, opremljen s celo plejdado super stranskih vlogic in dovolj prebrisan, da na koncu pušča dvom, da se morda moti in da sploh ni povedal prave resnice o Assangeu in WikiLeaksu.
Ocena: 7/10
Aham, pa pravico, da po dvajsetih minutah povedo, da film odpade, ker tehnika v dvorani 8 spet ne dela. Leta 2013 smo, jebemti no. Take osnovnošolske stvari se ne bi smele dogajati. Včasih, ko so filme vrteli na roke, se niso, kako je mogoče, da se danes, ko je vse ena sama robotika. In pazi to, dvorana 8 tudi jutri menda ne bo delovala, saj napake enostavno ne znajo odpraviti. Za bruhat, res.
Dejansko ne morem verjeti, da je lahko film s tako legendarnim režiserjem in s tako perfektno igralsko ekipo tako zelo povprečen in navaden. Kaj za kurac je šlo narobe, jebemti no. Ali še bolje, kako je lahko Ridley Scott zavozil film z Bradom Pittom, Penelope Cruz, Michaelom Fassbenderjem, Javierjem Bardemom in Cameron Diaz, ki jim pomagajo še Ruben Blades, Bruno Ganz, Rosie Perez, John Leguizamo in Goran Višnjić. Težko verjamem, res. Nimaš kaj, The Counselor je šolski primer filma, kjer gre vse narobe. Kjer je vsega ogromno, dejansko pa gledalec dobi en drek. Eno sila neprepričljivo, dolgolčasno, slabo spleteno, razvlečeno in površno zgodbo, ki ne pritegne s svojimi preobrati, idejami in kvazi seksualnimi prvokacijami, ki izpadejo otročje ne pa kul kot je bil seveda njihov osnovni namen. Res sem razočaran. Ne bom rekel, da gre za najslabši film vseh časov, toda moralo bi iti za veliko boljši film, hudiča no. Za mojstrovino, za film, ki bi nas s svojo karizmo posrkal v dogajanje. Žal nas ne. Žal ostanemo na suhem, gledamo na uro in se le na vsakih sto kilometrov pogojno zadovoljimo s prizorom, ki vendarle ujame nekaj pravega filinga.
Ocena: 5/10
Začnimo s tistimi, ki sem videl še preden so prišli na letošnji filmski festival, ki je tako kot vedno postregel s celo kopico odličnih filmov. Simon Popek zna, tu ni dileme. Simon Popek nas vsako leto znova razvaja z dobrimi filmi, ki so super protiutež hollywoodski produkciji, katero rolajo v Cineplexxu in Koloseju.
Najprej pohvale za The Wild One, kultno klasiko z Marlonom Brandom, saj veste, tisto, kjer se na motorju fura z usnjeno jakno. Nujen ogled in film, ki je naredil Branda, če prav pomislim. Ikonska zadeva, sto posto.
Še večje pohvale za Rebel Without a Cause, mojstrovino Nicholasa Raya z Jamesom Deanom v glavni vlogi. Noro dober film, eden najboljših kar jih je, tudi Deanov najboljši. Pa še Natalie Wood in Sal Mineo sta super. Itak, Dean je oponašal Branda, toda to je počel tako zelo dobro, da gledalci niso mogli verjeti. Enkraten igralec, včasih celo boljši od Branda, če prav pomislim.
http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/01/16/kulti-in-klasike-rebel-without-a-cause/
Jp, Liffe je letos vrtel tudi Okupacijo v 26 slikah in Padec Italije, dve klasiki Lordana Zafranovića. Prva je seveda bolj znana, a meni je ljubša druga. Prva ima tisti zloglasni masaker, ki je Zafranoviću verjetno pobral možnosti za oskarja, druga pa ima bolj dodelano in kompleksnejšo zgodbo. Kul, da se na Liffeu rolajo tudi jugo klasike.
http://iztokgartner.blog.siol.net/2011/08/06/kulti-in-klasike-2/
Aham, Popek je na spored uvrsil tudi This is the End in Spring Breakers, kar je verjetno ujezilo najbolj zagrizene fane festivala. Lokalne težake, ki ne razumejo, da kdaj pa kdaj paše tudi kaka taka sprostitev. Saj ne gre za tipični Hollywood, ne ga srat ljudje božji. This is the End je fin odklop, Spring Breakers pa je nujen že zaradi Britney Spears segmenta in zavoljo odlične igre Jamesa Franca. Pozdravljam oba filma, Popek ve kaj dela, kot sem že povedal.
http://iztokgartner.blog.siol.net/2013/08/06/recenzija-this-is-the-end/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2013/08/10/recenzija-spring-breakers/
Trinajsta runda. Gremo, akcija.
Luke Skywalker vs. Barbarella
Catherine Tramell vs. Forrest Gump
Lestat de Lioncourt vs. Mrs. Robinson
Do zdaj so šli v naslednji krog Michael Corleone, Terminator, Maverick, Jason Voorhees, John Rambo, Simba, Rocky Balboa, Marty McFly, Harry Callahan, Tony Montana, Aragorn, The Dude, Kekec, Han Solo, Max Rockatansky, Regan McNeill, Nurse Rached, Bambi, Dracula, Annie Wilkes, Martin Riggs, Batman, Barney Ross, Damien, Superman, Raymond Babbitt, Vito Corleone, Harry Potter, Catwoman, Snow White, Jack Torrance, Frodo Baggins, Butch Cassidy, Roger Verbal Kint, Clairce Starling in Vincent Vega.
Drugi del Smrkcev, ki ga je spet režiral nesposobni Raja Gosnell, je sicer dosti boljši od prvega, a še vedno zelo daleč od zares dobrega družinskega filma in tretmaja, ki si ga ti legendarni liki zaslužijo. Pizda no, za Smrkce gre, ne pa za neko nepomembno pizdarijo, kjer ni važno kak film bodo posneli. Tak površen pristop na prvo žogo mi res ni jasen. Tu Hollywood res dokaže, da mu je vseeno, če uniči vse kar je sveto. Da se razumemo, tudi otroci niso kaj dosti navdušeni, saj film ni dosegel kakšnih resnejših finančnih rezultatov in se je dejansko lovil z drobižem, vsaj v ZDA, kolikor sem uspel preveriti. Smrkci so del našega otroštva, zato bi si zaslužili mojstrovino, ne pa takega navadnega filma, ki ga poseka vsaka še tako navadna animiranka. Glavni problem je spet to, da se dogajanje prestavi v moderni čas, v naše okolje, tja, kjer nimajo Smrkci kaj iskati. Mar res ni idej za boljši film? Mar so res na razpolago samo klišeji neštetih podobnih otroških drekarij? Ne razumem, res ne, jebemti no. Kot sem rekel, drugi del za šalo poseka prvega, kar pa niti ni kompliment. Žal.
Ocena: 4/10
Leta 2013 posneti tako zelo klišejsko, predvidljivo in že stokrat videno zgodbo, je res čudno no. Očitno niti Lasse Hallström, sicer zelo dober režiser, nima več boljših in izvirnejših idej. Trudi se, a Josh Duhamel in Julianne Hough mu ne sledita tako kot bi bilo treba. Dejansko mu s takim scenarijem niti ne moreta, hudiča no. Mar res nihče ni videl vsaj Sleeping With the Enemy z Julio Roberts? Ne imejte nas za norca, lepo prosim. Gledalci nismo zlate ribice, gledalci znamo na pamet podobne filme. In Safe Haven je podoben prevečim. To ga uniči že na začetku, to mu prepreči, da bi vsaj približno zaživel in zadihal s svojimi pljuči. Vse do konca, ko pa nas vendarle očara s tenkočutnim twistom. Z idejo, ki ni slaba in bi si zaslužila samostojen film.
Ocena: 4/10
Četrtkova Je Bella Cesta je bila presenetljivo dobra. Štimala je fora z Urošem Furstom, štimalo je oponašanje Jana Plestenjaka, štimala je Helena Blagne. Po dolgem času sem se Slakonji spet iskreno nasmejal. Slakoja zna, ko se potrudi. In tokrat se je. Svaka čast.