Recenzija: Bad Grandpa

12.11.2013 ob 23:24

BAD GRANDPA

Če hočeš Borata, vse kar lahko dobiš pa je Bad Grandpa, počakaj. Hudo povprečen film. Dolgočasen, skorajda nič zabaven, klišejski s straniščnim humorjem in nafilan s slabimi idejami za skrite kamere, ki bi jih znal bolje tudi Franci Kek. To, da se Johnny Knoxville našemi v dedka, pač ni dovolj, jebat ga. Škoda denarja za kino in veliko začudenje, da tak šit od filma prinaša tako veliko denarja.

Ocena: 3/10

 

10 komentarjev na “Recenzija: Bad Grandpa”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    Ah ne, tako slab pa vendarle ni! Dobro, Nesramni dedi sicer res ni Borat, vendar je že sam koncept filma dokaj drugačen, saj se je Borat osredotočal predvsem na satirično izpostavljanje ameriških zablod, med tem ko je rdeča nit Nesramnega dedija dejanska zgodba odnosa med dedkom in odtujenim vnukom. Glede na ustvarjalce sem bil tudi presenečen nad majhno količino (dejanskega) straniščnega humorja, ki ga je bilo v Jackass serialih neprimerno več, sicer pa ne gre pozabiti, da se temu niti Borat ni povsem izognil (opravljanje potrebe sredi mesta, prenašanje fekalij v vrečki itd.).

    Johnny Knoxville v vlogi dedka sicer res ni tako izviren kot Sacha Baron Cohen v vlogi Borata, vseeno pa je Knoxville svojo vlogo odigral povsem prepričljivo, pa tudi njegova maska in gibanje sta dovolj dobra, da dejansko deluje kot starček. Me je pa igralsko še veliko bolj presenetil mali Jackson Nicoll, ki je očitno kljub mladosti že sedaj mojster improvizacije … scene, ko na ulici išče novega očeta in ljudi spravlja v očitno zadrego, so naravnost osupljive, pa tudi v prizoru, kjer se kot deklica udeleži lepotnega tekmovanja, je izkazal izjemen igralski potencial.

    Gleda zabavnosti pa je že tako, da bo film verjetno res zabaval predvsem tiste, ki so se smejali že šalam v Jackass-u, med tem ko se drugim verjetno marsikaj niti ne bo zdelo preveč zabavno. Bi pa kljub vsemu izpostavil tri prizore, ki imenitno uspeli, ker so hkrati zabavni, služijo pa tudi kot dobra družbena satira … 1. prizor v striptiz baru, 2. srečanje z izkoriščevalskim očetom v družbi z motoristi in 3. lepotno tekmovanje. Že samo zaradi teh treh scen se film definitivno splača pogledati v kinu, kot že rečeno pa je vmes tudi veliko odličnih improvizacijskih bravur malega Jacksona Nicolla.

    Ne vem, Iztok, morda si naletel na prazno dvorano ali pa si imel samo slab dan, jaz pa sem imel to srečo, da sem si film ogledal že na začetku predvajanja v polni dvorani, kjer se je večina gledalcev smejala preko celotnega filma in dobesedno pokala od smeha v prej omenjenih treh osrednjih prizorih. In to je tudi odgovor, zakaj je film finančno tako uspešen.

    Kar pa se ocene tiče, če sem recimo Borata ocenil z 10-ko, potem temu ne morem dati manj kot 8-ko.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Majhna količina straniščnega humorja? A ni pol filma kazal kurca in okoli letal s povešenimi jajci?
    Knoxville je dober dedek, tu ni dileme, pa tudi mali je odličen, s tem se strinjam.
    Jaz sem se recimo nasmehnil prizoru, ko dedek in vnuk dvema modeloma, ki v avto nalagata babico, rečeta, hvala za kriminalno dejanje, ali nekaj takega. Ta je bila dobra. Ostalo res srednja žalost, z redkimi izjemami seveda.
    Okej, nisem nek fan Jackassa, ampak to ne bi smelo igrati vloge, saj teh norčij tokrat ni ravno veliko.
    Nop, dvorana je bila solidno polna in folk se je smejal, ampak najstniki, starejši so bili resni kot jaz in se spraševali, kaj za vraga je tako smešnega.
    Meni je bil film res beden, ne morem pomagat.
    In seveda, ples tamalega je kopija Little Miss Sunshine.
    Lahko pa filmu priznam nekaj simpatičnih momentov dedek/vnuk, ko sta se počasi navezala druga na drugega in res prisrčno nasmejala.
    Pa jasno je, da vse ni skrita kamera, ampak spretno zrežirano po moje.

  3. Leks Lutor pravi:

    Se pridružujem spookymulderju. Jackass je že toliko blizu “de gustibus non est disputandum”, da sicer inherentna subjektivnost filmskih kritik že nekoliko zamaje legitimnost same sebe.

    Eden boljših Jackassov, ki sem jih gledal. 8/10 je korektna ocena. Za moje pojme overall boljši kot The Fifth Estate, ki sem ga tudi gledal ta teden, čeprav sta jasno težko primerljiva.

    Me zanima, kaj boš rekel o Peti veji oblasti.

  4. spookymulder spookymulder pravi:

    Iztok, sedaj razumem, kaj si dejansko mislil s “straniščnim humorjem”. Jaz pod ta termin namreč prištevam “humor” povezan z urinom in fekalijami (česar je dejansko v filmu zelo malo, edino en tak izrazit prizor v restavraciji), ne pa tudi humor, povezan s spolnimi organi. Pa tudi sicer se mi je prizor s povešenimi prašniki zdel zelo smešen, ne zaradi samega organa, temveč zaradi odziva ljudi, predvsem temnopoltih mišičnjakov, ki so pred dedijem (oziroma njegovimi povešenimi intimnimi deli) bežali kot majhne deklice. :D

    Razlika med plesnima nastopoma v Little Miss Sunshine in v tem filmu pa je v bistvu poante, ki je v primeru Little Miss Sunshine upor osrednje junakinje proti družbeni tipizaciji, med tem gre v Nesramnem dediju predvsem za odziv gledalcev, ko se jim predoči neolepšano bistvo tega, kar počnejo oziroma česar se udeležujejo. In vsaj glede na posnetke po koncu filma ta prizor ni bil zrežiran, temveč so dejansko posneli resnične odzive ljudi, pa tudi večina drugih posnetkov se mi je zdela dovolj verodostojno resničnih.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Presenečaš me, prijatelj. Nad filmi Adama Sandlerja se zgražaš, tule pa hvališ, pa gre dejansko za isti drek. Borat je nekaj svetlobnih let pred obema.

  6. spookymulder spookymulder pravi:

    Ah ne, Iztok, sedaj pa malce pretiravaš, zgražam se namreč samo nad tistimi filmi Adama Sandlerja, ki si to dejansko zaslužijo, ker nimajo čisto nič pametnega za povedati in kjer je humor tako otročji, da je žaljiv za gledalca. Samo za primer, v (slabem) filmu Adama Sandlerja bi v prizoru v striptiz baru deda slekel hlače in bi ven pogledal kakšen posušen konjski otepač (ker je to na žalost celoten domet (ne)izvirnosti Sandlerjevih zadnjih komedij), s katerim ne bi dosegel niti približno takega presenečenja in učinka, kot ga dosežejo viseči “dragulji” v Nesramnem dediju. :-)

    Povedano drugače, če je Borat nekaj svetlobnih let pred Nesramnim dedijem, potem je Nesramni dedi nekaj nadsvetlobnih let pred Sandlerjevim Stari je nor.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bad Grandpa humor torej ni otročji ali kako?

  8. spookymulder spookymulder pravi:

    Ja, seveda da je otročji (če pozabimo na nekaj inteligentno zastavljene družbene kritike), ampak to je še vedno bolje, kot infantilno poniževalni humor v Stari je nor.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Biti boljši od Stari je nor ne pomeni biti zares dober.

  10. E pravi:

    Meni film ni bil tako slab sem pa pričakoval več.Moja ocena 5/10.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !