IZTOK faking GARTNER

« | | »

Intervju: Igor Samobor (Svet24)

3.10.2013

Nikoli mi ni nerodno

To je on, Igor Samobor, zvezda filma Razredni sovražnik in dobitnik vesne za najboljšo glavno moško vlogo na Festivalu slovenskega filma. Vrhunski karakterni igralec, ravnatelj Ljubljanske Drame, možakar na mestu, kot radi rečemo. Samozavesten, odločen in do konca predan svojemu poklicu.

(c) SNG Drama Ljubljana

Začniva malce šaljivo, kako ste se počutili, ko vam je v Razrednem sovražniku pamet solila Nataša Barbara Gračner, glede na to, da ste v resničnem življenju vi njen ravnatelj?

Mislim, da midva drug drugemu v resničnem življenju ne bova nikoli solila pameti. Preveč se spoštujeva. Kot ravnatelj si sploh ne predstavljam, da bi se do kogarkoli tako obnašal. Zdaj sem sicer šef, ampak šef svojim kolegom s katerimi si še vedno delim isto mizo in vsi so toliko pametni, da ne potrebujejo dodatne soli. Sploh pa je profesor Robert iz Razrednega sovražnika odbil vsako ravnateljičino pametovanje. Vem, da bi Nataša Barbara storila isto, če bi se ji Igor vzpenjal na glavo.

Imel sem občutek, da se vajina lika poznata že od prej, recimo iz Rabljeve freske, kjer je njena vloga dosti bolj drzna in provokativna kot tukaj. Imam prav?

Ravnateljice so v glavnem manj provokativne kot pankerice. Najina lika se poznata toliko kot se poznava midva. Se pravi, da že dolgo in zelo dobro. Vmes sva odigrala že veliko lepih, takih in drugačnih duetov. Nataša pa nikoli ne bo nehala biti drzna in provokativna. Tudi v tem je skrivnost njene odličnosti.

Se zmotim, če rečem, da je prav Razredni sovražnik vaš igralski labodji spev, po katerem se vas bodo gledalci spominjali do konca življenja? Ali je to morda tv naniznka Na terapiji, kjer ste bili prav tako odlični?

Labodji spev je ponavadi na koncu kariere ali na koncu življenja. Upam, da še nisem tam. Ne pri enem, ne pri drugem. Rajši bi videl, da bi bili ti dve vlogi tretirani kot začetek in upam, da bo nastalo še kaj lepega in dobrega. Kaj je tisto, kar bo ostalo v spominu, bo povedal čas. Verjetno bo jasno šele takrat, ko me ne bo več.

Ne vem zakaj, ampak občutek imam, da ste tudi v resnici tako zelo resni kot v vlogi profesorja nemščine. Se motim?

Mislim, da se motite. Sicer bi pa na to vprašanje moral odgovoriti kdo, ki me pozna. Sam zase mislim, da znam biti kdaj pa kdaj tečen in preveč zahteven, tako strikten in nedostopen pa mislim, da nisem.

Nekateri igralci pravijo, da je najtežje igrati v komediji, čeprav se nam gledalcem zdi, da so vloge kot je vaša v Sovražniku, dosti bolj zahtevne. Je kaj na tem?

Oboje je enako težko in enako lahko. Za komedijo je zraven siceršnjega igralskega talenta potreben še poseben odnos do sveta. Tak, ki zna videti vse v smešni luči. Podobno je pri pripovedovanju vica. Tudi zato je potrebna posebna sposobnost, ki je nima vsak.

Zavoljo filma Kajmak in Marmelada, kjer ste igrali tistega tečnega soseda, so vas imeli mlajši gledalci za komedianta. Ste se jim zdaj kaj zamerili, ko igrate tako grozno strogega profesorja?

Upam, da ne. Kvečjemu nasprotno.

Kakšna je razlika med igro na odru in igro na filmu, ali še bolje, zakaj mnogi slovenski igralci tega ne ločijo?

To je zelo pogosto vprašanje. Pri nas je za igralce zaradi številčno šibke filmske produkcije malo priložnosti, da bi se srečali s kamero. Naše osnovno delovišče je oder. Preklop iz enega medija v drugega pa ni enostaven. Razlika je mogoče v nekakšnem dokumentarnem realizmu, ki ga zahteva film. V gledališču je na voljo veliko več stilov. Za preklaplanje je pomemben dogovor in veliko vaje. Se pravi, da je precejšnja odgovornost na strani režiserjev.

Ko sva že pri odru, kako je biti ravnatelj Ljubljanske Drame? Vas igralci, ki jih matra egotrip, sploh kaj ubogajo?

Dobri igralci so umetniki in umetniki ponavadi nikogar ne ubogajo. Pač pa, če je dober skupen cilj, kar predstave so, sami vse naredijo tako, da je prav. Mislim, da imamo v Drami dober cilj in zaenkrat ne vidim nobenega problema.

Vas moti, da recimo Špas teateru mnogokrat uspejo izjemno uspešne predstave ali je to za Dramo še večji izziv, da dela bolje?

Če nastajajo dobre predstave me lahko samo veseli. Mislim, da je to za vse dobro. Uspešnost Špas teatra in uspešnost Drame se merita z različnimi merili in gledališči sta tudi ustanovljeni z različnim namenom. Ne glede na to, je vsaka dobra predstava za nas izziv. Mimogrede, v Drami tudi delamo dobro in nastajajo dobre predstave.

Ko gledam vašo pestro filmografijo, ne morem mimo debija v zloglasnem Ubij me nežno Boštjana Hladnika. Kako je igrati v takem s seksom nabitem in drznem filmu?

Film je bil posnet že davno nazaj in takih filmov zdaj skoraj več ni. Res je bil drzen, ampak jaz ga takrat nisem videl kot kaj spornega in nisem imel nobenih pomislekov. Snemanje je bilo sproščeno in veselo kot redkokatero. Boštjan Hladnik je bil velik mojster in vsi smo se zavedali, da bo nastalo nekaj pomembnega. Seks je intimna stvar, ampak umetnost se ukvarja tudi z našimi intimami, zato seks ne bi smel biti tabu. Mnogo preveč demoniziramo nekaj tako lepega in preprostega.

Ko sva že pri erotiki, kako je bilo snemati film 9:06, kjer imate dosti mlajšo ljubico in se predajate tudi gejevskim užitkom? Vam je bilo kaj nerodno in neprijetno?

Niti malo. Zakaj? Nisem imel mlajše ljubice in nisem se predajal gejevskim užitkom, to je delal inšpektor Dušan. Med mano in vlogo, ki jo igram je velika razlika. Igralec sebe samo posodi nekemu liku in verjame, da je to kar počne prav, da se izrišejo okoliščine neke usode. Zato mi nikoli ni nerodno. Tudi občutka krivde nimam kadar moram, recimo, koga ubiti. S temi občutki se ukvarja lik, ki ga igram in gledalci, ki film gledajo.

In seveda, če bi vas zdajle močno razjezil, bi z mano obračunali v ringu, glede na to, da ste v filmu Kormoran trenirali boks (smeh)?

Če bi me zdajle razjezili, bi se verjetno samo pogovorila. Takrat pa sem bil bolj usposobljen za pretepanje in se verjetno ne bi dolgo hecala. (smeh)

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 3.10.2013 ob 14:44 pod intervjuji. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

4 odgovorov na “Intervju: Igor Samobor (Svet24)”
  1. darja - 3.10.2013 ob 23:46

    Ta umetnik je res nekaj posebnega! Skupaj z ženo. Seveda!

  2. Wega - 4.10.2013 ob 08:47

    Ali kaj veš, kaj je s filmom Jonov let, spomnim se ga iz otroštva in prav on je naredil taktrat močan vtis name. Sedaj pa gledam Wikipedio in ibdm pa ta film ni nikjer omenjen?

  3. IZTOK GARTNER - 4.10.2013 ob 13:35
    IZTOK GARTNER

    Če se ne motim, je šlo za tv film, tam nekje na začetku osemdesetih.

  4. eva - 8.10.2013 ob 09:22

    ful zanimiv igralec. mislim, da je minilo dolgo časa, preden so mu priznali njegovo mesto … je v sloveniji najbrž premalo mest za dobre igralce … nisem pa vedela, da je igral v Hladnikovih filmih :) bo treba še enkrat pogledat :)

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !