Recenzija: Razredni sovražnik

17.09.2013 ob 20:52

slovenija, režija: Rok Biček, igrajo: Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc, Robert Prebil

“Vaše sošolke Sabine ni več. Naredila je samomor.”

Evo ga, letošnji najbolj opevan slovenski film, Razredni sovražnik debitanta Roka Bička, ovenčan z nagrado v Benetkah in neštetimi nagradami na nedavnem Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dober je, tu ni dileme, toda tako dober kot pravijo vsi, ki so ga videli, pa spet ne. Igor Samobor v vlogi profesorja nemščine seveda briljira in gledalce prepriča tudi s svojo markatno pojavo, držo, načinom govora in vsem tistim, kar mora imeti profesor, da ga dijaki zasovražijo že prvo minuto, ko stopi v razred in odpre usta. Jp, novi učitelj Samobor je čisto nasprotje prejšnje učiteljice Maše Derganc, ki gre na porodniško in je z učenci ravnala kot Michelle Pfeiffer v Dangerous Minds. Samobor je drugačen tič. Je strog, introvertiran, ciničen in tak, da se zdi, da mu je vseeno za dijake. Tudi takrat, ko ena izmed njegovih učenk napravi samomor. Malo za tem, ko objokana prileti iz njegovega kabineta, kjer ji je sila strogo povedal nekaj krepkih. O ja, Razredni sovražnik prihaja ob pravem času, ko je treba razburkati slovenski šolski sistem in ugotoviti, kdo je kriv. Da dijaki za smrt sošolke okrivijo prav Samoborja, tega nacističnega prasca, kot mu pravi ena izmed njenih prijateljic, je seveda razumljivo. Prav Samoborjev odnos do samomora je odlčen povod za revolucijo in sprostitev frustracij, ki so jih dijaki pri Dergančevi očitno potlačili globoko vase. Samomor sošolke jim pride prav za upor, Samobor pa je zaradi svojega etitjuda kot nalašč za grešnega kozla, ki pokasira največ njihove jeze. Po eni strani jih razumem, po drugi pa je jasno, da blefirajo in sploh nimajo pojma, kaj se pravzaprav gredo, kot jim na koncu razloži tudi njihova sošolka, ki noče več sodelovati v spornih dejanjih, katere skuša umiriti ravnateljica Nataša Barbara Gračner. Režiser Rok Biček obvlada dogajanje in zna delati z igralci, ki vsi po vrsti svoje delo opravijo z odliko. Z izjemo prizora na sestanku s starši, ki je napravljen precej površno in premalo prepričljivo. Vse ostalo štima, vse ostalo dela dober slovenski film, ki ga kanček pokvari nekoliko predolga minutaža in dejstvo, da je prevečkrat narejen na suho brez glasbe. Vem, da je Biček s tem še dodatno ujel realizem in imel v glavi, da bodo besede še bolj učinkovale brez glasbene podlage, toda zadeva postane čez čas preveč hladna in taka, da tudi gledalec postane čustveno otopel. Prav to filmu malce zamerim, to, da me z izjemo prizora v maskah, ni ujel na emotivni bazi, čeprav sem to od njega pričakoval. Na koncu mi je bilo pravzaprav vseeno za usode dijakov in navsezadnje tudi za usodo profesorja, kar seveda ni dobro, pa četudi je po drugi strani očitno nujno za Bičkovo poanto.

Ocena: 7/10


 

6 komentarjev na “Recenzija: Razredni sovražnik”

  1. Vid Šteh Vid Šteh pravi:

    Dobra recenzija. Priznati moram, da je tudi mene malce motila odsotnost glasbe (še posebej v odjavni špici), ampak dobro… film je narejen tako dobro, da sem mu to odpustil. Minutaža je mogoče res malce predolga… meni se je prva polovica malce vlekla, mogoče zato, ker sem že vnaprej vedel, da bo Sabina naredila samomor in sem bil nekako v pričakovanju te ključne scene filma.

    Mi je pa bila scena z roditeljskim sestankom fantastično narejena, ker se je distancirala od kritike šolskega sistema in odgovornost preložila tudi na starše, ki kljub temu, da jim ravnateljica predloži dokaze, da so njihovi sinovi in hčerke sodelovali pri pizdarijah, vztrajajo pri tem, da to ni mogoče, ker “naš / naša pa že ni tak”. Lahko na podlagi lastnih izkušenj povem, da se takšne stvari odvijajo na roditeljskih sestankih.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Odjavna špica je zajebana, tema kinodvorane, folk na stolih, na ekranu pa samo črke, kar malo scary :)
    Morda so ga res kanček polomili, da so že v predfilmu izdali, da bo ravno Sabina tista, ja.
    Se strinjam glede tega kar si povedal za sceno sestanka, moj očitek je letel bolj na dejstvo, da je slabo zaigrano s strani staršev.

  3. simon pravi:

    A ti ni bil všeč končen govor profesorja Iztok?
    Res jim je dobro razlozil smisel življenja.

  4. simon pravi:

    Sploh ta stavek ravnateljice profesorju:
    Nekoc so se dijaki bali nas zdaj se mi bojimo njih.
    To pove vse zakaj je svet taksen kot je.

  5. frenk pravi:

    Film sem gledal danes in je eden naj SLO filmov. Tudi glasbe nisem dosti
    pogrešal, ker je bilo dosti dialogov, no ja, če bi je pa bilo več, pa tudi
    nebi bilo nič narobe. Res dinamičen film, bolj gledališki.

  6. E pravi:

    “Dober je, tu ni dileme, toda tako dober kot pravijo vsi, ki so ga videli, pa spet ne.”Se strinjam z tem stavkom.Ta film ni za povprečnega gledalca ,ker je treba malo več možganov uporabljat kot ponavadi.Da je bilo malo glasbe me niti ni zmotilo niti pogrešal.
    Če me je kaj zmotilo je to predloga minutaža kar si že sam napisal.
    Da tista scena z starši je res amatersko narjena.
    Mene je film spravil v tako ne razpoloženje odjavna špica v tišini pa še je dala piko na i v ne razpoloženje.
    V enem stavku še ne slovenski zatežen film.
    Tudi jaz bi dal oceno 7/10.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !