Recenzija: Only God Forgives

29.07.2013 ob 04:48

ONLY GOD FORGIVES

Če ni tole najboljši film leta, potem ne vem kateri je, jebemti. Prav zato mi ni jasno, kaj se grejo kritiki, ali še bolje, kaj se grejo ljudje, da vihajo nosove in gredo celo tako daleč, da bluzijo, da je Only God Forgives, sicer najnovejši film Nicolasa Windinga Refna, tudi režiserja odličnega Drivea, kjer je ravno tako raztural Ryan Gosling, najslabši film vseh časov. Folk je tokrat na kreku, druge ni. Only God Forgives je namreč jebeno dober film. Vizualno dih vzemajoč, odlično odigran, zelo učinkovit, neverjetno prepričljivm, elegantno brutalen in okrašen s tako briljantno atmosfero, da boste komaj dihali. Če rečem, da zgleda kot miks Larsa Von Trierja in Takashija Miikea, ne zgrešim kaj dosti. Pa vse ima. Fajte, splatter, dramo, akcijo, triler, kriminalko, marginalo, egotrip, maščevanje, socialo, romanco in odnos matere in sina, ki doseže vrhunec v “zombi” prizoru, ki je nekaj najbolj bizarno intimnega, kar so kadarkoli videle moje oči. In tu je glavni antijunak Julien, ki ga Ryan Gosling odigra tako zelo dobro, da me je metalo po kavču. Skoraj brez besed, le z obrazno mimiko in govorico telesa. Gosling, ki me neaj dni nazaj ni povssem prepričal s filmom The Place Beyond the Pines, je tukaj še boljši kot v Driveu.

Tako dober, da mu ni treba govoriti in da vedno znova besedo pušča svojim soigralcem, kjer raztura tudi Kristin Scott Thomas v vlogi njegove vulgarne in nenehno nedojebane mame Crystal. Thomasova je enkratna igralka, zato je škoda, da je zadnje čase ni kaj dosti v velikih filmih. Res sem navdušen, že dolgo ne tako. Tudi nad glavnim negativcem Changom, ki ga psihopatsko, uživaško in popolno odigra Vithaya Pansringarm. Tako dobrega negativca na filmu ni bilo dolgo časa. Le poglejte ga v prizoru, ko prebada nekega nesrečnika. Grozen prizor. Ultimativni torture šov, kjer me še zdaj bolijo roke, noge, oči in ušesa. Only God Forgives napade iz zasede, Nicolas Winding Refn pa se zelo prebrisano in izvirno poigava z zvokom, ki ga vzame ravno takrat, ko gledalec tega ne pričakuje. Jebat ga, Only God Forgives je predober, da bi ga kritiki hvalili, prepogumen, da bi ga množice vzele za svojega, preveč zajeban, da bi v njem briljantno vizijo poštekala navadna raja. Zakon film, res. Pa nehajte težit, da zgodba ni ne vem kako kvalitetna in da je dejansko sploh ni, ta film je dosti več od tega, je vizija, je presežek, je ultimativni skulirani art, ki ga na tako enkraten način že dolgo časa ni bilo in ga verjetno tudi dolgo časa ne bo.

Ocena: 9/10

 

12 komentarjev na “Recenzija: Only God Forgives”

  1. anna pravi:

    poleg amera nekaj najbolj butastega in precenjenega EVER. art pustimo ob strani….predolg, dolgočasen, predvidljiv….škoda za tako dobre igralce…odigrano fino, ampak vse skupaj je skrpucalo. me veseli, da je na rotten tomatosih moj vidik potrjen :)

  2. Didl pravi:

    Tudi zame je bil letdown. Pričakoval sem kar veliko, je bil pa resnično dolgočasen, pretenciozen, kvazi art. Z Iztokom se tako redko strinjam zadnje čase, ker The Place Beyond the Pines mi je bil pa fantastičen.

  3. jimmies pravi:

    drive je bil popolnoma nekompetentno, generično, babje-cmizajoče sranje.

  4. Sarkozy pravi:

    jaz bi se strinjal z Iztokom. Še več, dam 10/10.
    Baje obstajata 2 teoriji:
    1.Chang je Bog
    2.Chang je Julianovov alter-ego (razcepljena osebnost)
    jaz bi stavil na drugo (vzporednice z “Klub golih pesti)
    Ko gledaš film drugič, vidiš več…
    Vizuelno je film mojstrovina, da o glasbi ne govorim.

  5. Sarkozy pravi:

    “Drive” je mnogo slabši

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Zanimiva teorija.

  7. Sarkozy pravi:

    Si gledal film 1x?

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Zaenkrat ja.

  9. Sarkozy pravi:

    Probaj v drugo. mogoče boš videl še več kot jaz…

  10. MOJAMOJA pravi:

    Dragi moji…

    Chang JE Gosling.

    Tip je na kreku itd itd… On ni neka “cmera”.

    Ubil je svojeta očeta, ubil je svojega brata (ker ima daljšega oz. ker je prasec in ker se je nad ubogo mladenko razturil), nenazadnje, da ne naštevam je ubil tudi ljubo mamico.
    To, da ji potegne na svetlobo dneva maternico pove VSE!!!

    Poglejte si film še enkrat.
    Vprašajte se, zakaj Nicolasa Windinga Refna komentira svoje delo kakor ga pač komentira.
    Želi, da ugotovimo sami, kar moramo ugotoviti.

    Maternica je rešitev, pot do spoznanja.

    In zakaj Chang ni ubil Goslinga?
    Zakaj ni po pretepu ubil samega sebe?
    Dovolj je že, ker se je kaznoval.

    9/10 … ampak šele po drugem gledanju, sicer 4/10.

    BRAVO Sarkozy

  11. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Grace of Monaco, Only Lovers Left Alive, Valhalla Rising pravi:

    [...] Rising, sicer delo Nicolasa Windinga Refna, ki nam je dal tudi mojstrovini Drive in Only God Forgives ter zelo dobrega Bronsona, izgleda tako, kot da bi Lars Von Trier posnel Conana. Kot srednjeveški [...]

  12. Ricardo pravi:

    Film je dober – prepričljiv, učinkovit, izjemna atmosfera, kot je napisal tudi Iztok in tudi nekoliko drugačen.

    Mogoče se film prehitro konča, vsaj meni se je tako zdelo.
    Gosling pa itak raztura. Mi je bil pa The Place Beyond the Pines boljši.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !