Arhiv za Junij, 2013

Hrvaška gre v EU

30.06.2013 ob 19:22

To je za Slovence seveda kul, saj končno ne bo več mej, drugače pa se čudim, da še obstaja kdo, ki se veseli EUja. EU je kurac, EU čuva samo najbolj močne države, vsi ostali pa žrejo drobtine. Ko smo v Sloveniji dobili evro, je bilo z nami konec. Tako slabo kot nam gre od vstopa v EU, nam še ni šlo. EU ni za periferijo, EU je za velike, ki se seveda pumpajo prav s pomočjo malih. Ko ne gre več, pa jim dajo pomoč, postavijo nemogoče pogoje, jih zjebejo še bolj in se potem pač opravičijo, da so storili napako. Revna država bo v EU še bolj revna. In Hrvaško v EU ne čaka čisto nič dobrega. Še bolj bodo zjebani. Pa ves denar, ki ga dobijo od turistov, bodo morali dati EUju. Danas su dozvoljeni snovi, sutra je nov dan. Itak.

Daddy

30.06.2013 ob 17:53

Če ni tole kronski dokaz, da je bil Michael Jackson čudovit oče, potem ne vem kaj je. Velikokrat sem poslušal, da ni primeren za očeta in da bodo njegovi trije otroci imeli resne posledice zaradi čudaške vzgoje. To je bilo seveda daleč od resnice, saj je bil Michael za zidovi svojega Neverlanda, daleč od oči butastih medijev, super oče. Posnetek, na katerem s Princeom igrata šah, je neverjeten. Prav čuti se, kako zelo rada sta imela in kako zelo krasen odnos sta vzpostavila. Ko mu mali Prince reče: “Daddy,” človek itak komaj zadrži solze. In to je to, kar govorim. Michael Jackson za svoje otroke ni bil noben čudak in superzvezdnik, ampak čisto navaden in preprost očka, ki se je znal tudi pošaliti na prav poseben način in Princea tu in tam poklical Applehead. Luštno, res luštno. In velika škoda, da so otroci ostali brez njega, saj bi jim lahko dal še nešteto takih nepozabnih trenutkov.

YouTube slika preogleda

Ena na Ena: Jasna Kuljaj

30.06.2013 ob 16:22

Zadnja oddaja sezone je pripadla Jasni Kuljaj. Jasno, govorila sva tudi o aktualni tožbi nacionalne televizije, nato pa udarila sproščeno debato o njeni karieri in vsem tistem, kar nama je padlo na pamet. Jasna je faca, pa všeč mi je, da se bori za svoj prav in da brez dlake na jeziku govori tudi o svojih sodelavcih in prijateljih kot so recimo Brane Kastelic, Jure Godler, Tilen Artač, Marjan Šarec in seveda Sašo Hribar. Brez imitiranja Helene Blagne in La Toye seveda ni šlo, skratka zelo kul gostja za zadnjo oddajo sezone. Pa še cviček Kuljaj sem dobil za darilo. Fajn, res.

Ena na Ena čez poletje odhaja na počitnice, zadnjo ponovitev z Jasno Kuljaj pa lahko ujamete danes ob 20. uri na Arena TV. Tudi na: KLIK

Filmska debata

30.06.2013 ob 03:16

Aham, s špansko porno starleto Silvio Rubi sva se zadebatirala tudi o filmih Pedra Almodovarja in Bigasa Lune. Kul.

YouTube slika preogleda

Naslednji, prosim

30.06.2013 ob 03:14

Nekateri lastniki psov imajo navado, da se ustavijo pri drugih lastnikih psov in se zadebatirajo ure in ure. Ženska na spodnjem posnetku je naredila točno to. Kar sredi ceste, po kateri se otroci furajo s kolesi, da ne bo pomote.

Poglejte, kako se je znašla, ko se je mimo pripeljal otrok, njen povodec pa je bil raztegnjen čez cesto.

YouTube slika preogleda

Recenzije: The Disappearance of Alice Creed, Olympus Has Fallen

29.06.2013 ob 04:20

THE DISAPPEARANCE OF ALICE CREED

Da tole ni le še en film o ugrabitvi in mučenju nič hudega sluteče ženske (Gemma Arterton), je jasno že na začetku, ko nam kamera pokaže zelo inovativno, natančno in drugačno obnašanje dveh ugrabiteljev (Eddie Marsan, Martin Compston), ki se na finančno izsiljevanje žrtvinega očeta pripravita zelo kompleksno, odločno, prebrisano in zagreto. To ni jeben kliše neštetih torture in kidnap pizdarij, to je presenetljivo kvaliteten in prepričljivo zastavljen film, ki gledalca ves čas navdušuje tudi s številnimi preobrati, ki pridejo povsem nepričakovano. Marsan in Compston sta odlična, Artertonova pa jima solidno sledi. Aham, tale film za dober učinek ne potrebuje drugega kot sobe in treh likov, ki se enkratno drkajo med sabo in ustvarjajo zanimivo psihološko situacijo, ki posrka tudi gledalca, ki ga vedno bolj zanima, kaj vse se bo še zgodilo oz. kako se bo nastala situacija sploh razpletla. Če prav pomislim, gre za enega boljših kidnap filmov zadnjega časa, za suvereno, samozavestno in dobro izpeljano triler dramo, ki zagrabi in ne izpusti do samega konca.

Ocena:  7/10

OLYMPUS HAS FALLEN

Od tega filma nisem pričakoval veliko, zato sem izjemno presenečen, da je tako zelo dober. Tako zelo napet, super zrežiran, fino odigran, dinamičen, zanimiv, tekoč in skuliran. Prava akcijska poslastica, če povem na kratko. Saving Private Ryan v Beli hiši, če hočete. Antoine Fuqua, tudi režiser filmov Training Day, Tears of the Sun, King Arthur in Brooklyn’s Finest, obvlada take filme in si dovoli ravno pravšnjo mero razčefuka, ki ga spretno zapakira v kvaliteto. In Gerard Butler, joj, kako zelo mu paše ta vloga, Mike Banning, predsednikov (Aaron Eckhart) bodyguard in specialec, ki se znajde v Beli hiši, ki je postala bojno polje. Jp, Olympus Has Fallen je film o atentatu na Belo hišo, ki jo zasede zloglasni azijski terorist. Najprej iz zraka, potem pa še s pešadijo. Bela hiša ni bila še nikoli tako zelo na udaru, ameriški predsednik pa ni imel še nikoli tako tesnega stika s teroristi. Okej, Harrison Ford je barabine srečal v Air Force One, toda Aaron Eckhart jih sreča v Beli hiši, na svojem terenu, na sveti zemlji, na Olimpu, ki pade kot hišica iz kart. In to samo nekaj mesecev po nesrečni smrti žene (Ashley Judd), za katero krivi našega Mikea Banninga, ki postane črna ovca in se v Beli hiši seveda znajde na lastno odgovornost. Super žanrski film, kjer Fuqua razturava že na začetku, ko gledalca razmeče z izjemno dobro posnetim in neverjetno emotivnim prizorom prometne nesreče. Nato sledi akcija v zraku, tako dobra, da boste komaj verjeli. Pa akcija na tleh, tako divja kot v uvodu Vojaka Ryana, če še enkrat potegnem prvo primerjavo, ki mi pade na pamet. Fuqua je režiral zares dober film, s čustvi in frajerskimi dialogi nafilan akcijski triler spektakel, kjer je Gerard Butler rojen za glavno vlogo. Še posebej, ko dobi šanso, da glavnemu zlobnežu sikne: “You know what, why don’t you and I play a game of fuck off. You go first.” Itak, ko čez čez čas predsedniku pove, da mu je žal za Belo hišo, ta odgovori: “It’s okay. I believe it’s insured.” In pozor, Morgan Freeman, ki je predsednika igral že v filmu Deep Impact, kjer je Zemlji grozil komet, sedaj postane nadomestni predsednik in filmu s svojo držo doda še nekaj kvalitete. Je pa res, da so taki filmi po 11. septembru precej nevarni, saj se lahko zgodijo tudi v resnici. In prav to je razlog, da gledalec kupi precej površno reakcijo ameriških vojakov in specialcev, ki seveda zaspijo in na kraj dogodka pridejo prepozno ali na napačen način. Če se je lahko zgodil 11. september, se lahko zgodi tudi napad na Belo hišo, jebemti.

Ocena: 8/10

Komaj čakam: Escape Plan

28.06.2013 ob 21:53

Stallone in Schwarzenegger. Hell yeah. To bo moj najbolj pričakovani film letošnje jeseni. Prvič bosta zares skupaj, pa še prizor pretepanja imata. Noro, res. Čista antologija. Komaj čakam, jebemti.

YouTube slika preogleda

Twitter Movies 2

28.06.2013 ob 17:17

Le toliko, da jih ne izgubim.

  • Bandit Queen (1995), good and interesting story about real life female Indian antihero Phoolan Devi. Sad life of a great woman. Must see.
  • Living in Oblivion (1995), very good meta comedy. Could watch it again and again. Steve Buscemi is perfect. Tom DiCillo’s best one.
  • One Fine Day (1996), typical romantic comedy with George Clooney and Michelle Pfeiffer. Nothing special and forgettable.
  • Kids (1995), masterpiece and one of the best movies of the nineties. Larry Clark did a incredible job portraying today’s crazy youth.
  • Slaughterhouse Five (1972), interesting movie experience, war, drama, comedy and scifi mixed together, worth a look, but not my cup of tea.
  • Daylight (1996), I like this movie, nothing wrong with it, deserved better box ofice. Sylvester Stallone knows his job and his audience.
  • Above the Law (1988), the movie that put Steven Seagal on the map. Solid action, still worth a look.
  • The First Wives Club (1996), not that bad, okay for sunday afternoon, Goldie, Diane and Bette did a good job.
  • Clockers (1995), good Spike Lee crime drama with great cast. Whodunit with powerful social background.
  • That Night (1992),good story about forbidden love with the help of little girl who is fascinated by her neighbour Juliette Lewis. Nice film.
  • Liquid Dreams (1991), very bad thriller, boring, stupid, childish, sterile acting, amateur storytelling. Insult of a viewers inteligence.
  • Tommy (1975), cult musical from the late Ken Russell. Not that good as The Rocky Horror but still worth a look. Crazy and bizzare.

Govori se: Rhyme God

27.06.2013 ob 21:28

Evo ga, malo reklame za nov komad Rhyme Goda na spletnem portalu govorise. Zahvala Andreji Freyer za suport. Cenim.

http://govori.se/domaci-traci/rhyme-god-predstavlja-vsak-dan/

Tušmobil ga serje

27.06.2013 ob 17:28

Da sem imel hude težave z njihovim internetom, sem že tarnal. Da se bo nekaj podobnega začelo dogajati tudi s telefonijo, pa si res nisem mislil. Finta je, da se pogovor nenehno prekinja. Ali zgine za nekaj sekund in sogovornika ne slišiš več, ali pa dobesedno vrže ven in prekine linijo. Tudi sogovornik te ne sliši več, da ne bo pomote, skratka, totalna štala in skrajno tečna zadeva. Ta pizdarija se je pojavljala občasno, zadnje tedne pa je tako zelo pogosta, da niti enega pogovora ne morem več opraviti brez prekinjanja, jebemti no. Nimam pojma kaj se dogaja, ampak vse skupaj je res grozno moteče in skrajno tečno, saj linijo vrže ven tudi po desetkrat v enem pogovoru. Na tem foromu uporabniki nekaj debatirajo v to smer, ampak nihče ne najde prave rešitve, pri Tušmobilu pa očitno prav tako nimajo pojma kaj se jim dogaja.

Pa naj povem še eno prigodo, ki je res za bruhat, pa četudi se je s pomočjo Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) razrešila v mojo korist. Kot strela z jasnega sem ugotovil, da imam na računu zabeležene klice v tujino in sicer v Avstralijo, sredi noči, za skoraj dve uri. Ko sem klical, so preverjali in pojasnili, da sem klice opravil in da naj pač plačam. Ker sem vedel, da jih nisem, sem vztrajal, da naj mi natančno povedo koga sem klical in kako je mogoče, da imam te klice, čeprav vem, da z njimi nimam nič. Še enkrat sem dobil obvestilo, da sem klice opravil, da mi ne morejo povedati koga točno sem klical in da naj račun plačam, saj mi bodo v nasprotnem primeru izklopili telefon. Itak, da ga nisem. Obrnil sem se na APEK, povedal kaj se dogaja in jih prosil za pomoč. Takoj so mi dali nasvet, da naj klicev v tujino ne plačam in da bodo preverili kaj se dogaja. In so. Jasno, prišlo je do napake, računa mi ni bilo treba plačati, Tušmobil pa je končno utihnil. Je pa finta, da še vedno ne vem, zakaj je prišlo do tega sranja. Vem samo, da nisem klical in da je bil ta račun totalni bullshit ter da mi je klice v Avstralijo zabeležilo popolnoma z lufta. Svašta, res.

Zoran Predin: Rad imam košarko

26.06.2013 ob 13:38

Čisto okej komad za košarkaško himno. Morda celo boljši od Slovenija gre naprej, ki ga je pred leti Predin naredil skupaj s Kreslinom in Lovšinom. Tudi spot je okej, ne vem zakaj se pizdite.

YouTube slika preogleda

Ena na Ena: Gostja bo Jasna Kuljaj

26.06.2013 ob 02:38

V četrtek prihaja v oddajo Ena na Ena na Areno TV ob 20. uri Jasna Kuljaj. Nujen ogled, saj sva čvekala tudi o njeni tožbi RTVja, o Juretu Godlerju, Sašu Hribarju, Boštjanu Romihu, Jožetu Potrebuješu in Tilenu Artaču, o njenih moških, o operaciji nosu in še o marsičem, kar nama je padlo na pamet. Pa še Heleno Blagne in LaToyo je oponašala. Ogled možen tudi na: http://www.tvarena.si/


Nekoč je bila dežela pridnih

25.06.2013 ob 23:24

Z dokumentarcem Nekoč je bila dežela pridnih, sicer filmom Urške Menart, bi se dalo v današnjih časih dobiti volitve. Lepa nostalgija, nimaš kaj. Če se najde politik, ki Slovencem obljubi, da jih spet pelje nazaj v osemdeseta, ima zagotovljeno zmago na naslednjih volitvah. Osemdeseta so bila čas, ko je Slovenija dobila svojo identiteto, ali še bolje, ko smo se Slovenci začeli zavedati, da imamo znotraj Jugoslavije svojo državo. Imeli smo vse, zato sem res žalosten, da smo samo nekaj let kasneje tako zelo zavozili in svojo čudovito deželo zaupali popolmnoma napačnim ljudem. Osemdeseta so slovenska nostalgija, slovenski vestern, če hočete. Zares lepo obdobje, ki se ga bomo za vedno spominjali po številnih kul stvareh. Tudi po Podarim dobim, Bojanu Križaju in reklami za Frutek. Kdor se je rodil v devetdesetih, je zamudil osemdesta. Zamudil je vse tisto, kar je slovenskega.  Vse tisto, na kar smo lahko Slovenci upravičeno ponosni. Osemdeseta so za Slovenijo to, kar je bil v osemdesetih Michael Jackson za Ameriko. Zakon obdobje, ki bi ga z velikim veseljem še kdaj doživel. Avtorica Urša Menart je svoje delo opravila zelo dobro in pred kamero povabila nekaj običajnih osumljencev, ki so navrgli nekaj zelo prebrisanih, zabavnih in še kako resničnih misli. Če delaš doku, ga delaj natanko tako kot ga je Urša Menart. Jp, zaradi osemdesetih se še vedno splača verjeti v to jebeno Slovenijo.

Recenzija: The Incredible Burt Wonderstone

25.06.2013 ob 19:29

THE INCREDIBLE BURT WONDERSTONE

Ne razumem, zakaj toliko hejtanja za tale filmček. Čisto kul je. Zabaven in topel, pa še celotna zvezdniška ekipa svoje delo opravi z odliko. Folk včasih teži po nepotrebnem in Burt Wonderstone je bil žal nova žrtev tega teženja. Jaz sem užival. Od začetka do konca. Zgodba je minila zelo hitro, pa ves čas me je zanimalo, kaj vse se bo še zgodilo. Fajn film, čisto nič ni dejansko narobe z njim. In tu sta Burt Wonderstone (Steve Carell) in Anton Marvelton (Steve Buscemi), zelo popularna čarovnika in najboljša prijatelja, ki jima začne kruh odžirati kontroverzni ulični nastopač Steve Gray (Jim Carrey), ki s svojim telesom počne hudiča in pol ter na svojo stran dobiva vedno več publike. Fino zastavljena štorija, ki jo nad oblake dviga enkratna in izjemno markantna igralska zasedba, kjer velja omeniti tudi Alana Arkina kot legendarnega čarovnika Rancea Hollowayja, Olivio Wilde kot asistentko Jane in seveda nedavno preminulega Jamesa Gandolfinija kot tajkuna Douga Munnyja, ki seveda nima pojma, kateri rojstni dan praznuje njegov sinko. Kar precej prizorov je zelo zabavnih in izvirnih, recimo tisti, ko se Steve Gray uleže na vroči premog in skuša zaspati, pa tisti, ko Anton Marveltom afriškim otrokom podarja čarovniške trike in iz klobuka potegne zajca. Da se na hitro oglasi tudi David Copperfield, ki igra samega sebe, je seveda v kontekstu čarovniškega filma, katerega poanta je očitno v tem, da je čas, da začnejo ljudje spet ceniti starodobne čarovnike, tisti pravo old school magijo, ki je danes skorajda ni več.

Ocena: 7/10

MJ

25.06.2013 ob 16:07

Na današnji dan se je pred štirimi leti ustavil svet, glasba je umrla, mi pa smo izgubili največjega šovmejkerja vseh časov. Še vedno sem žalosten. Bil je res kralj. Za vedno.

YouTube slika preogleda