Arhiv za April, 2013

Jodek kjutek

30.04.2013 ob 19:21

Joj no, ta naš mali Jodi, ko hoče je tako zelo kjut, da človek komaj verjame. Na tejle sliki se mi zdi tako zelo prisrčen, da bi mu oprostil celo to, da mi polula vse albume Michaela Jacksona in R. Kellyja.

Kulti in klasike: Cocktail (1988)

30.04.2013 ob 00:47

COCKTAIL

Aham, sobota je bila dan Toma faking Cruisea, saj so na POP Kino in na POP TV istočasno vrteli Top Gun in Cocktail, ki ga je Cruise posnel dve leti za Top Gunom, po Barvi denarja in tik pred Rain Manom, ki je štartal istega leta. Najboljši deli Cocktaila, ki je bil za barmane to, kar je bil Top Gun za letala, je seveda uvodna četrtina, kjer se glavni junak Brian Flanagan (Tom Cruise) prvič sreča z Dougom Coughlinom (Bryan Brown), ki ga vpelje v natakarski biznis. Kemija med Cruiseom in Brownon je enkratna, je taka kot je bila med Cruiseom in Paulom Newmanom v Barvi denarja, in taka kot je bila med Cruiseom in Dustinom Hoffmanom v Rain Manu. Ta del filma res raztura, ta del filma je še danes zelo kulten, je point barmanstva, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Čista žurka s koktejli, kjer mladi Brian ujame novinarko Coral (Gina Gershon), ki mu seveda hitro zlomi srce. Tom Cruise je kot Brian Flanagan, wannabe japi, ki mu ne rata dobiti sanjske službe, dovolj dober, da nas potegne v svojo špuro. Toda, ko je na sceni Bryan Brown, takrat vroč po  filmu F/X, se ga praktično ne vidi. Brown je idealen za to vlogo, Cruise pa mu dobro sledi. Tudi v objem mladenke Jordan Mooney (Elizabeth Shue), s katero nam postrežeta tisti nepozabni prizor pod slapom. Kot sem že povedal, Cocktail je najboljši na začetku, saj potem postane nekoliko razvlečen, počasen in preveč resen, kar pomeni, da nima dovolj zanimive zgodbe, da bi zdržal predolgo dogajanje izven bara. Je okej nostalgija in tako imenovani guilty pleasure, toda vseeno daleč od zares dobrega filma. Z izjemo prve četrtine, ki bi jo lahko gledalec seveda z užitkom gledal vsak mesec znova. Plus Kelly  Lynch v vlogi Coughlinove žene Kerry.

Ocena: 6/10


Kulti in klasike: Top Gun (1986)

29.04.2013 ob 04:55
YouTube slika preogleda

TOP GUN

Aham, Top faking Gun je še vedno top šit movie, ultimativna poosebitev osemdesetih, ki so ustvarila Toma Cruisea, še vedno največjega carja Hollywooda. Vse štima, uvodni song Harolda Faltermeyerja, verjetno najboljši filmski anthem ever, kjer kitaro sesuje Steve faking Stevens, ki sem ga v živo videl na koncertu Billyja Idola, ljubezenska baladica Take My Breath Away, med katero se zaljubita Tom Cruise in Kelly  McGillis, Maverick in Charlie, katerih love story je dejansko glavno gonilo te klasike, tega ultimativnega mačo filma, ki ga se ga mora na pamet naučiti vsak mladenič, ki da kaj nase. Štima tudi spremljevalna ekipa prepotentnih pilotov elitne šole, med katerimi so tudi Iceman (Val Kilmer), Goose (Anthony Edwards) in Slider (Rick Rossovich). Maverick, Goose, Iceman, Slider, fak ej, kaka imena, kaka močna nostalgija, kako kul film še vedno.

Jasno, štima tudi adrenalinska in spolirana režija pokojnega Tonyja Scotta, ki pod taktirko mega producentov Jerryja Bruckheimerja in ravno tako pokojnega Dona Simpsona, ustvari nepozabno, karizmatično, markantno, dinamično, razburljivo, prepričljivo in ravno prav kičasto mešanico zračne akcije, ljubezenske zgodbe, hormonskih preserancij, notranjega boja glavnega junaka in odlične reklame za ameriško letalstvo. Drži, Top Gun, tudi večna reklama za očala Ray Ban, je odličen double bill z An Officer and a Gentleman, in film, ki mi je bil tokrat všeč celo bolj kot takrat, ko sem ga videl nazadnje.Alikot pravita Maverick in Goose (njegovo punco igra klorofilna Meg Ryan): “I feel the need, the need for speed. Hell yeah.

In pazi to, vlogo Mavericka so zavrnili Matthew Modine, Patrick Swayze, Emilio Estevez, Nicolas Cage, John Cusack, Matthew Broderick, Sean Penn, Michael J. Fox, Scott Baio in Tom Hanks, zanjo pa bi ubijali Jim Carrey, Rob Lowe, Eric Stoltz, John Travolta, Robert Downey Jr. in Charlie Sheen, ki je potem kot veste vse skupaj odlično parodiral v filmu Hot Shots. Da je bil prav Tom Cruise, vroč po komediji Risky Business, idealen za Mavericka, seveda ni treba čvekati. Tom Cruise je Maverick in pika.

Drži, Top Gun je film, ki v odraslem moškem spet prebudi mulca in željo po tem, da bi znova počel mladostniške oslarije. Double bill s filmom Point Break, če prav pomislim. Pa seveda s filmom Days of Thunder, Top  Gunom na dirkališču, kjer je bil kot veste znova glavni Tom Cruise. Itak, raztura tudi Danger Zone Kennyja Logginsa, še ena nostalgična poslastica tega filma, ki leta 1986 ni imel konkurence, kar pomeni, da je za sabo pustil tudi Crocodilea Dundeeja, Aliens, Platoona, drugega The Karate Kida in recimo Star Trek 4.

YouTube slika preogleda

Zavedam se, da pri končni oceni vendarle pretiravam, toda boli me kurac. Če me nek film odnese v tako hudo nostalgijo, mu bom zapel hvalnice in ga brez sramu postavil zelo visoko na moji filmski polici najljubših filmov. In to je poanta filma, biti najljubši, biti del človekove mladosti, biti vse tisto, iz česar so sestavljeni rani filmski spomini. Top Gun je moj filmski spomin, ki ga ne dam nikomur. Eto.

Ocena: 9/10

YouTube slika preogleda

Recenzija: Cinema Komunisto

29.04.2013 ob 04:16

null null

Če ni tole najboljši filmski dokumentarec vseh časov, potem ne vem kateri je, jebemti. Drži, tole je inside look v Titov Hollywood, ali še bolje, za zidove danes propadlega Avala Filma, kjer je partizanski film postal žanr. Aham, to, kar je bil za Američane vestern, je bil za nas partizanski film. Z vrhuncem v Bitki na Neretvi, še vedno enem najboljših filmov vseh časov, ki je snel celo nominacijo za tujejezičnega oskarja. Tito je ljubil filme, Tito je bil nor na film, Tito je med leti 1949 in 1980 videl skoraj 9 tisoč filmov, Tito je filme gledal tudi sredi noči, Tito je bil vse, kar mora biti ultimativni filmofil. Če bi pisal recenzije, bi lahko bil jugoslovanski Roger Ebert. Če bi filme režiral, pa bi jih gotovo režiral kot Quentin Tarantino. Kot zasanjani fan, kot B filmar, ki vse filme, ki jih je videl, zna na pamet. Nič čudnega, da ga je v Sutjeski igral Richard Burton, da ga je hotel spoznati Kirk Douglas, da mu je slavospeve govoril Orson Welles in da se je po njegovi kuhinji na Brionih sprehajala Sophia Loren. Tito je živel kot v filmu, Tito je bil najbolj znan jugoslovanski film. Itak, vsi partizanski filmi so šli skozi njegovo cenzuro. Če mu je bil film všeč, je bil uspešnica, če ni trznil, pa se filmu pisalo zelo slabo. Ultimativni filmski kritik, torej.

null null

Cinema Komunisto je doku o zlatih časih jugo filma, ko je Tito v Jugoslavijo pripeljal pol Hollywooda in jugoslovansko kinematografijo postavil na filmski zemljevid sveta. Pa film o tem, da so bili mnogi partizanski filmi seveda čista propaganda. In seveda film o tem, kaj vse se je snemalo v studiu Avala Filma, tega jugo MGMa, na katerega je bil Tito več kot ponosen. Enkraten dokumentarec, poučen, insajderski, zanimiv, trivialen, tak, da sesuje vsakega pravega ljubitelja filma. Da je pisan na kožo tudi meni (sprotne vtise sem zapisoval na Twitterju), seveda ni treba posebej poudarjati. Od nekdaj sem namreč saker na Titove superstar fore, pred časom pa sem si na Klasik TVju ogledal vse mogoče jugoslovanske filme, ki sem jih dobil pod roko. Morda sem pogrešal kanček več običajnih osumljencev iz sveta filma, je pa res, da več kot od Bate Živojinoviča in Veljka Bulajića itak ne gre. Prav imate, Tito svojega zadnjega filma ni zmogel gledati do konca, saj ga je mučila prehuda bolečina v nogi, spin doctor scenarija Sutjeske pa je bil seveda kar Stane Dolanc.

In pazi to, šele spor med Stalinom in Titom je v Jugo prinesel hollywoodske filme, saj je Tito ruske prepovedal, vse filme, ki jih je videl, pa mu jih je njegov osebni kineoperater rolal v zasebni dvorani, kot Michaelu Jacksonu, jebemti. Jasno, Tito je bil v partizanskih filmih to, kar je bil Jezus Kristus v Benu Huru, kultna figura, ki so jo častili po božjem, ali če ostanem v kontekstu, po hollywoodsko. Cinema Komunisto se spretno izogne politiki in ideologiji ter ostaja briljanten portret časa, ki ga ni več, časa, ko je tudi Lojze Rozman, slovenski Marlon Brando, raztural v Neretvi. Nori časi, časi, ko je bila Jugoslavija Hollywood v malem. In ko je bil Tito Louis B. Mayer.

Ocena: 10/10

null null

Slovenija ima talent 2013: Izbor polfinalistov

28.04.2013 ob 15:38

Jp, danes bodo, če se ne motim, povedali, kdo se je uvrstil v polfinale, v live šove, se pravi v oddaje, kjer bodo o usodi tekmovalcev odločali tudi gledalci.

Če bi izbiral jaz, bi šli polfinalisti nekako takole: Janina Klenovšek, Anja Bukovec, Mojca Hudovernik, The Way We Are, Ana Karneža, Magic Aleksander, Ivana Honsič, Sandra Harb, Tanja Ravljen, Freaks of Friday, Brina & Melani, David Wetter Zagajšek, Tanja Lončar, Duo Anplađd, Kaos, Rene Žižek, DD Stars, Alja Krušič, Žiga Lakner, Maestro Sistaz in Jernej Župevc.

  • Samo na slovenskih Talentih je folk vesel, da ne gre naprej. Fak no.
  • Se tudi vi ne spomnite več kot polovice tekmovalcev? To je ta drek tv prenosa, ki je bil tako zelo površen, da človek res nima pojma kdo je bil kdo. Epic fail in jebote VoYo.
  • Ja, pizda, Branko, itak, da Sandra Harb ni šla dalje pred dvema letoma, če si jo odfukal kot da bi bil na kreku. Zakaj zdaj bluziš, da ne razumeš, zakaj eni v prvem poskusu zajebejo. Pa kdo je tu nor, fak no.
  • Saj res, zakaj je Čakarmišu argument, ali bo petje neki punci tudi v nadaljnjem lajfu bistvo ali ne, itak ne bo skrbel za njeno kariero po koncu šova. Joj no, je to neko bullshit nakladanje s strani žirije. Vem, da je treba nekaj nabijati, da se ustvarja moment, ampak dajmo se  malo zresnit no.
  • Aham, Ana Karneža ni Fanika Križaj, Ana Karneža je dobra pevka.
  • Jp, samo v Sloveniji je dovolj, da po studiu spuščaš letalo na daljinca. Kr neki.
  • Uf, sem videl prav, je izpadel Magic Aleksander? Ne me jebat no. Če  je to res, se je žiriji zmešalo do konca. Epic fail.
  • Zakaj se zahvališ, ko te skenslajo? Zakaj jih raje ne steraš v tri pizde materne ali stisneš vsaj fakerja.
  • Reakcija Nike Strgar, ki bi si seveda zaslužila polfinale, je bila totalno debilna. In ko smo že pri debilih, žirija je domov poslala Anjo Bukovec.

Eto, to je to. Itak da bom gledal še dalje, že zaradi firbca in ker pač rad gledam te pizdarije. Žirija je naredila kar nekaj napak, kar precej mojih favoritov pa je, če se ne motim, pičilo v polfinale. Močno me je motila režija tele dejansko zelo pomembne oddaje. Nobenih čustev, nobene napetosti, nobenega pričakovanja, nobenih pravih favoritov. Ni mi jasno, da niso znali bolje. Voditelja nista več kul, neko glupo preseravanje, isto kot pri Polesu in Valiču. Morda bosta boljša pri živih oddajah, se putim presenetiti. Žirija pa srednja žalost, prevečkrat retorično mrtvi in brez argumentov.

(c) Miro Majcen

    Zeleni dež

    28.04.2013 ob 03:19

    Ledena uganka

    28.04.2013 ob 02:25

    Evo ga, v bajti 25 stopinj, zgoraj nad števcem pa led.

    Pet minut kasneje je temperatura padla na 24 in pol, led pa se je kot vidite začel topiti.

    No, zdaj pa me zanima, če kdo ve, koliko ledu se mora stopiti, da temperatura pade za pol stopinje?

    Grewsome Twosome popušila

    27.04.2013 ob 04:25

    Aham, ko hoče človek na zloglasnem blogu Grewsome Twosome poiskati zapise o Katji Fašink, ga pričaka napis, da stran na obstaja več. To seveda pomeni, da je Fašinkova dobila tožbo in da sta morala avtorja odstraniti vse zapise o njej. Jebat ga, tudi internet ima svoje meje.

    Uganka

    27.04.2013 ob 04:19

    Kdo je mladenič na sliki?

    Partizanski Slakonja

    27.04.2013 ob 02:38

    Bravo, Klemen Slakonja, tako se dela, tako se na predvečer Dneva boja proti okupatorju provocira in klanja Osvobodilni fronti. Končno nekdo, jebemti. Itak, Boris Kobal je za tako oddajo super gost, Zoran Predin pa več kot paše s pevskim vložkom. Slakonjo zaradi te oddaje res cenim. Slakonja je s to oddajo opozoril na zelo pomemben del naše zgodovine, ki so ga nedavno onečastili s pokopom škofa Rožmana.

    Recenzija: Mehek kot skala

    26.04.2013 ob 16:49

    Zelo dober dokumentarec, zanimiv, pester, informativen in tak, da ga gledalec pogoltne z enim grižljajem. Itak, Marjan Fabjan, zloglasni trener slovenske judo reprezentance, je kot ustvarjen za dokumentarni film. Najprej kot izjemno uspešen judoist, nato kot še bolj uspešen trener. Režiser Zvezdan Martič, ki je svoje delo opravil presenetljivo dobro, Fabjana naslika  s pomočjo številnih sogovornikov, med katerimi je seveda tudi njegova najbolj uspešna varovanka Urška Žolnir. Fabjan je diktator, trenerski genij, trma, karizma in junak v eni osebi. Fabjan je, kot pravi naslov, mehek kot skala. Fabjan je skala, ki pa v sebi skriva tudi povsem prijazno srce, ki ga pokaže, ko je treba in ko se mu zahoče. Okej, prizori, ko se krega na svoje varovance, so resda privlečeni za lase in se jim vidi, da so zaigrani zelo štorasto, toda vse ostalo štima, vse ostalo je dovolj dober portret izjemno zanimivega človeka, o katerem krožijo vse mogoče zgodbe, resnične in neresnične. In Martičeva je verjetno nekje vmes, kar je seveda kul.

    Ocena: 7/10

    Dvojnice Alenke Bratušek

    26.04.2013 ob 03:54

    Na 24ur.com se smešijo s člankom, kjer Alenko Bratušek primerjajo s Kim Basinger in trdijo, da ji je neverjetno podobna. Fak no, to ne bi bilo smešno niti v komediji.

    Če že moram, bi jo morda raje primerjal z Geeno Davis, pač takole na hitro in površno.

    Morda tudi z Elizabeth McGovern, enako površno kot z Geeeno Davis seveda.

    In absolutna zmagovalka, Charlize Theron v filmu Monster. Nočem biti nesramen, ampak Bratuškova ji je res neverjetno podobna.

    Ena na Ena: Natalija Verboten

    26.04.2013 ob 02:17

    “Intervjuji z Iztokom Gartnerjem so vedno originalni in polni smeha,” je na svojem Facebooku zapisala Natalija Verboten, moja nocojšnja gostja, s katero sva počvekala o vsem mogočem, kar nama je padlo na pamet. Natalija je kul gostja, vedno za štose, pa faca, ko je treba.

    Prvič sem jo gostil že pred leti v oddaji On Air in že takrat sva se iskreno nasmejala. Pač tak človek je, zna se prilagoditi, zna sodelovati v štosu, ko se ji zahoče in ko oceni, da je to potrebno.

    Tule pa malo teaserja, nekaj uvodnih momentov, le toliko, da začutite filing najinega pogovora.

    YouTube slika preogleda

    Če ste zamudili četrtkovo premiero, lahko napako popravite v petek ob 11. in 17:30 uri, v soboto ob 15:15 uri in v nedeljo ob 20. uri,  tudi na spletni strani Arene TV: KLIK

    Rhyme God vabi na zabavo

    25.04.2013 ob 21:52

    Celjski raper Rhyme God, ki bo kmalu izdal novi album, vas ta petek vabi na pravi hip hop in r&b party. V klub Renome v Celju, v kompleksu Tehnopolis. Vstopnine ne bo, Rhyme God pa obljublja odlično zabavo do zgodnjih jutranjih ur.

    Recenzija: Iron Man 3

    25.04.2013 ob 19:21

    IRON MAN 3

    “I am Iron Man.”

    Itak, tole je najboljši Iron Man do zdaj. Spektakularna, zabavna, ravno prav kičasta, adrenalinska in zelo dinamična scifi akcijska pustolovščina, ki bi lahko posebne efekte prodajala tudi The Avengersom. Uživaški film, kjer na polno seveda uživa tudi Robert Downey Jr., dežurni akcijski junak, ki filme o superjunakih s svojo karizmo, igralskimi sposobnostmi in markantno prezenco dviga na višjo raven. In pazi to, režije se je lotil Shane Black, tisti Shane Black, ki je pred leti spisal scenarij za Smrtonosno orožje in potem režiral izvrstni Kiss Kiss Bang Bang. Dobra ideja, saj je Iron Man v tretji rundi rabil modela kot je Shane Black, frajerskega mojstra razčefuka, ki je ustvaril zelo dostojno žanrsko pizdarijo, ki, kot sem že povedal, preseže svoja dva predhodnika. V vlogi glavnega zlobneža zelo soldino učinkuje Guy Pearce, ki se je zadnje čase očitno specializiral za barabe, svojih pet minut pa celo Downeyju ukrade enkratni Ben Kingsley, ki igra terorista The Mandarina, psihota s twistom, ki me je res nasmejal. Kul so tudi običajni osumljenci, Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Jon Favreau in Paul Bettany, skratka, Iron Man 3 je film, ki mu dejansko nimam kaj dosti očitati, saj ponudi odlično pop corn zajebancijo in dober začetek poletne sezone največjih hollywoodskih uspešnic.

    Ocena: 7/10