Recenzija: Insomnia

11.03.2013 ob 01:31

zda 2002, režija: Christopher Nolan, igrajo: Al Pacino, Robin Williams, Hilary Swank, Martin Donovan, Nicky Katt, Maura Tierney

“You don’t get it do you Finch? You’re my job. You’re what I’m paid to do. You’re about as mysterious to me as a blocked toilet is to a fucking plumber. Reasons for doing what you did? Who gives a fuck?”

No, pa sem si vnovič ogledal še tretjega Nolana, triler Insomnia, sicer rimejk istoimenskega norveškega filma s Stellanom Skarsgårdom iz leta 1997, ki ga je Nolan posnel za Mementom. Četudi še vedno nisem ne vem kako navdušen, lahko rečem, da mi ni žal, da sem si znova vzel čas in ga vendarle dvignil iz totalnega sranja, kamor sem ga butnil leta 2002, ko se mi je zdel resnično slab, bedast, patetičen, dolgočasen in privlečen za lase. Še posebej v delih, kjer se po telefonu pogovarjata detektiv Will Dormer (Al Pacino) in pisatelj Walter Finch (Robin Williams), ki ga Dormer osumi za zverinski umor neke mladenke. No, zdaj se mi njuni pogovori, njuno jebanje v glavo, niso zdeli tako zelo napačni in so vendarle dobili nek logičen smisel. Podobno kot konec, ki se mi za razliko od prvega ogleda zdaj ni več zdel tako zelo butast in privlečen za lase. Očitno so Nolanovi filmi boljši po drugem, morda celo tretjem in četrtem ogledu, ko gledalca res zagrabijo in mu ponudijo tisto, kar je pri prvem ogledu ignoriral in prezrl. Dobra je tudi atmosfera na Aljaski, kamor prideta Dormer in njegov partner Hap Eckhart (izvrstni Martin Donovan), ki ga Dormer sredi megle zamenja za morilca in ustreli, kar seveda daje prednost Walterju Finchu in Dormerja pahne v zajebano situacijo, kjer mu možgane načenja tudi kronična nespečnost. Pacino je kot vedno super, Williams me še vedno ne prepriča, Hilary Swank pa je kot lokalna policistka Ellie Burr dovolj prepričljiva, da ji verjamemo na besedo. Insomnia ni slab film, saj ima svoje momente, toda kot celota se me še vedno ne dotakne dovolj in je v bistvu korak nazaj od dosti bolj prebrisanega in zahtevnejšega Mementa. Lahko bi rekel, da je prav Insomnia najbolj navaden Nolanov film, celo klišejski policijski triler, ki ga nad povprečje dviga le prej omenjena prefinjeno hladna atmosfera, ki objame tudi gledalca.

Ocena: 6/10

 

3 komentarjev na “Recenzija: Insomnia”

  1. Andrej pravi:

    Meni je film mojstrovina zaradi samega vizualnega izgleda in igre protagonistov, zanimiva pa je tudi sama odtujenost izdelka, ki jo malce pokvari le klišejski zaključek.

  2. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Frozen Ground pravi:

    [...] tudi v resnici haral po Aljsaki, strašno zanič, patetičen in prazen. Četudi mi Nolanova Insomnia ni bila ravno perfektna, je za tale film čisti oskarjevski [...]

  3. montebuba pravi:

    ta film s Hilary Swank je odličen!
    https://www.youtube.com/watch?v=NrPtr0aQx3s

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !