Recenzije: A Royal Affair (En kongelig affære), Playing For Keeps

26.02.2013 ob 05:25

A ROYAL AFFAIR

Izvrstna Alicia Vikander, tudi zvezda filma Till det som är vackert, je Caroline Mathilde, mlada britanska princesa, ki jo poročijo s precej prismuknjenim danskim kraljem Christianom VII (Mikkel Boe Følsgaard), ki mu rodi otroka in se takoj zatem od njega popolnoma odtuji, kar je jasno, saj je mladenič dejansko duševno zmedena osebnost, ki nima pojma kako se ravna z žensko. In potem pride zdravnik Johann Friedrich Struensee (odlični Mads Mikkelsen), revolucionar in intelektualec, ki ga mladi kralj naravnost obožuje in posluša čisto vse njegove ideje ter nasvete. Da se bo med nezadovoljno Caroline in prebrisanim Johannom začnela skrivna afera, je seveda samo vprašanje časa in vrhunski zaplet tegale izjemno prepričljivega, dobro narejenega, avtentičnega, zanimivega, gledljivega in kvalitetnega kostumskega filma, ki je bil včeraj v igri tudi za tujejezičnega oskarja. Drži, tole je film, ki nam pove, da se da z ljubeznijo začeti revolucijo, ali še bolje, da se mora prava revolucija začeti med rjuhami kraljice. Režiser Nikolaj Arcel, tudi scenarist odličnega trilerja The Girl With the Dragon Tattoo, zna več kot perfektno ujeti kraljevsko atmosfero 18. stoletja, ko se je tale interesantna zgodba, kjer bi lahko zdravniku Johannu rekli tudi Rasputin, seveda zgodila tudi v resnici, igralska ekipa, kjer, kot sem že nakazal, razturavata Mads Mikkelsen in Alicia Vikander, pa več kot dobro razume atmosfero in situacijo ter svojo zahtevno nalogo opravi zares izvrstno. Drži, A Royal Affair, sicer danska, švedska in češka koprodukcija, je nedvomno eden boljših kostumskih filmov zadnjega časa, in material, ki bi ga lahko brez problema vrteli tudi pri urah evropske zgodovine.

Ocena: 8/10

PLAYING FOR KEEPS

Zakaj točno je tale zelo simpatična, gledljiva, očarljiva in povsem dobra romantična komedija naletela na tako slab sprejem pri kritikih in navsezadnje tudi gledalcih, mi ni povsem jasno. Okej, je klišejska in predvidljiva v zapletu in razpletu, toda vseeno kot za šalo zvozi do konca in s svojo preprosto zgodbico sprosti gledalca, ki za nedeljsko popoldne rabi točno takšen film. In tu je Gerard Butler, šarmantni, čedni in skrajno pofukljivi George, bivši nogometni zvezdnik, ki začne znova težiti bivši ženi (Jessica Biel), se družiti s svojim sinom (Noah Lomax), trenirati otroško fuzbal moštvo, šibiti kolena številnim mamicam (Catherine Zeta Jones, Uma Thurman, Judy Greer) in sanjati o karieri tv napovedovalca, kar bi rešilo njegovo nič kaj rožnato finančno situacijo. Butler je rojen za take vloge, Butler bi lahko tako vlogo z levo roko odigral tudi ob treh zjutraj, Butler je eden izmed glavnih razlogov, zakaj je tale filmčič vreden vaše pozornosti. Da prav žanr romantične komedije sproducira največ hollywoodsklega dreka, seveda ni treba obešati na veliki zvon, prav zato pa so filmi kot je Playing For Keeps več kot dobrodošla sprememba od večine podobnega pofla. Je pa škoda, da se tega kritiki in gledalci tokrat niso zavedali in so filmu popolnoma po krivici obrnili hrbet. Se mi je pa zdelo precej čudno, da bi Gabriele Muccino, tudi režiser filmov Seven Pounds in The Pursuit of Happyness, lahko posnel tako sranje kot so govorili vsi, ki so videli Playing For Keeps. No, zdaj vem, da temu ni tako in da gre, kot sem že povedal, za povsem okej film, ki mu žanrsko dejansko ne manjka ničesar. Plus Dennis Quaid v vlogi bogatega in ljubosumnega moža Ume Thurman.

Ocena: 7/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !