Recenzija: Intolerable Cruelty

24.01.2013 ob 00:59

INTOLERABLE CRUELTY

Aham, brata Coen sta posnela romantično komedijo.

Dobrodošli v svet bratov Coen. V svet, kjer je mogoče prav vse. Tudi romantična komedija, ki ves čas voha farso in parodijo. Celo fetiš na lepo, belo zobovje, kar je itak klasična finta bratov Coen, ki si vedno izbereta kak tak fetiš. In tudi najeti morilci, ki svojo pumpico za astmo zamenjajo za pištolo, pištolo pa za pumpico za astmo. Dobrodošli v svet  Milesa Masseyja (George Clooney), elegantnega, zvitega, nesramnega in premetenega odvetnika, ki bi lahko namesto Michaela Douglasa igral v filmu Wall Street. Ki bi lahko napisal nadaljevanje knjige Greed is good in pobral dobiček tudi od vseh knjigic Harryja Potterja. Tip nima občutka vesti. Niti toliko, da bi si ogledal film Hudičev odvetnik. Niti toliko, da bi jokal zaradi zgodbe filma To Kill a Mockingbird. Vse primere dobi z enim samim govorom. Pa četudi obravnave sploh ne posluša in se ves čas zanima samo za svoje lepe, bele zobe. Tip je genij. Tako zelo, da bi Hitlerja spremenil v svetnika, Janeza Janšo pa v ljubljanskega župana. In potem ga useka Catherine Zeta Jones, preračunljiva Marilyn Rexroth, tista prava femme fatale, ki bi lahko kot za šalo igrala v čisto vseh filmih noir. Jp, Marilyn Rexroth izgleda tako, kot da bi jo potegnili iz Mačke na vroči pločevinasti strehi ali iz kakšnega filma Ave Gardner. In seveda, ime ji je Marilyn. Kot Marilyn Monroe, le da je temna in da se zna jokati, ko je treba. In naš Miles Massey, nezmotljivi, brezkompromisni in odločni advokat, pade na led. Dvakrat zapored. Marilyn je njegov ugovor vesti. Njegova izgubljena morala. Njegova kazen in pokora. Njegov intolerable cruelty. In brata Coen uživata. Kot majhna otroka, ki sta pravkar zažgala sosedov senik. Kot junaki filma Rising Arizona. Kot Tim Robbins v filmu The Hudsucker Proxy. Kot zarodek v trebuhu Frances McDormand iz filma Fargo. Okej, toda kaj, ko med Catherine Zeta Jones in Georgeom Clooneyjem ni dovolj kemije. Niti toliko kot sta jo imela Catherine Zeta Jones in Sean Connery. Niti toliko kot sta jo premogla Sylvester Stallone in Sharon Stone. Hudiča, niti toliko kot sta jo pokazala Magnifico in Tina Gorenjak v Stereotipu. In to je slabo. Sila slabo. Tako slabo, da so vsi njuni dialogi dolgočasni, zaspani in nezanimivi. Tako slabo, da zbijejo tempo celotnemu filmu. Da ga poskušajo uničiti, mu vzeti komedijo in ublažiti ostrino. Hvala bogu, da se film ves čas upira. Da nas zabava s parodijo sodnega sistema, s farso poročenih in ločenih parov, z lepimi, belimi zobni, dobrim scenarijem ter z učinkovitimi preobrati. In jasno, hvala bogu, da sta ga režirala brata Coen, saj bi se drugače zagotovo spremenil v solzavo, patetično in klišejsko romanco, v drugi del filma One Fine Day, kjer bi imela Catherine in George še manj kemije. Drži, samo brata Coen znata posneti romantično črno komedijo.

Ocena: 7/10

null

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !