IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzija: Jack Reacher

16.01.2013

JACK REACHER

Brez zajebancije, Tom Cruise enostavno ne zna posneti slabega filma. Kdor mi najde slab film Toma Cruisea (kurčevi Knight & Day ne velja), mu častim kosilo. Drži, Jack Reacher (“There’s this guy. He’s a kind of cop, at least he used to be. He doesn’t care about proof, he doesn’t care about the law, he only cares about what’s right. He knows what I did. You can’t protect me. No one can.”) je še en zelo dober film Toma Cruisea, sicer pa delo Christopherja McQuarrieja, scenarista mojstrovine Osumljenih pet, ki tudi tokrat razturava s scenarijem, zapleti, preobrati, twisti in razpleti (“You think I’m a hero? I am not a hero. I’m a drifter with nothing to lose. Now you killed that girl to put me in a frame. I mean to beat you to death and drink your blood from a boot! Now this is how it’s gonna work. You’re gonna give me the address and I’ll be along when I’m damn good and ready. If she doesn’t answer the phone when I call this number, if I even think you’ve hurt her, I disappear. And if you’re smart, that scares you. Because I’m in your blind spot. And I have nothing better to do.”). Jp, Jack Reacher, ta pavšalna reciklaža Dirty Harryja, ni le še en triler, Jack Reacher je zelo prebrisana in kvalitetna žanrska poslastica, ki ji uspe cela kopica zares enkratnih prizorov, pa tudi toliko zelo učinkovitih komičnih vložkov, da je lahko nerodno tudi Plačancem 2. In prav to, da se film kljub zajebani situaciji ne jemlje preveč resno, je njegova glavna odlika, njegov glavni čar in prednost pred podobnimi pizdarijami, ki se v svoji resnosti čez čas popolnoma izgubijo. Pa strašno všeč so mi bile zelo realistične sekvence pretepanja in streljanja, kjer posebnih in zvočnih efektov praktično ni bilo. Lep realizem, skorajda behind the scenes, če malce pretiravam. Resnično dober in dovolj inteligenten film, ki ga Tom Cruise kot naslovni junak, ta policaj za vojake, ki skuša s pomočjo odvetnice Helen (Catherine Deneuve podobna Rosamund Pike) razvozlati šokanten poboj petih naključnih civilistov, na svojih ramenih nosi kot za šalo. Cruise je zadnje čase očitno dežurni akcijski junak, take vloge pa mu več kot ležijo. In tu je zloglasni Werner Herzog, ki glavnega negativca Zeca igra tako, kot je Klaus Kinski v njegovih nemških klasikah igral vse tiste norce. Dobra ideja, vsekakor. Tu je tudi vedno dobrodošli Robert Duvall v vlogi ostarelega ljubitelja snajperizma, stari dobri Robert Duvall, ki v skupnih scenah s Cruiseom zares uživa in ustvarja enkratno ter strašno zabavno atmosfero, ki je pravzaprav vodilo tega filma. Tega razgibanega, dinamičnega, napetega, vseskozi zanimivega in kljub debeli minutaži čisto nič dolgočasnega komičnega krimi trilerja, kjer sta me navdušila tudi Richard Jenkins kot oče Rosamund Pike, in Sidneyju Poitierju neverjetno podobni in elegantni David Oyelowo (zanimiv mi je bil tudi v filmu The Paperboy) kot detektiv, ki posumi, da Jack Reacher nima poštenih namenov. Prav imate, tole naj bi bila nova franšiza za Toma Cruisea, kar pa je po dokaj skromnem finančnem izkopičku zdaj pod velikim vprašajem. Škoda, saj bi z veseljem gledal še kake tri Reacherje.

Ocena: 8/10

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 16.01.2013 ob 00:35 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

24 odgovorov na “Recenzija: Jack Reacher”
  1. spookymulder - 16.01.2013 ob 10:51
    spookymulder

    Se strinjam s tvojo oceno nekje do 2/3 filma, potem pa na žalost stvar postane tipičen hollywoodski kliše in se tudi močno oddalji od literarne predloge in samega bistva knjižnega Jacka Reacherja. Začetek je vsekakor odličen, saj ponudi zelo zanimivo zagonetko, ki nemalokrat temelji na težko verjetni teoriji zarot, vendar je glavni lik dovolj zanimiv (in tudi zabaven), da zgodba ostane dovolj napeta in smiselna. Sam lik je Cruiseu dobesedno pisan na kožo, malce skrivnosten, malce herojski, malce obešenjaški … skratka tak, da se gledalec lahko poistoveti z njim. Zanimivo je tudi slediti vsem sledem, ki jih zbira in kakšne nekonvencionalne zaključke iz njih potegne. Tudi negativci imajo nek svoj smisel in so presneto strašljivi, tako da film res obeta veliko … a na žalost drži vodo samo nekje do trenutka, ko na sceno pride Duvall (čeprav z njegovo igro in likom ni nič narobe), toda zgodba potem postane klasični hollywoodski kič, kjer nima nič več smisla, saj glavni junak (in npr. tudi glavni policist) vleče povezave, ki so povsem nesmiselne, začetna premetena komika se zaradi pretiravanj spremeni v burlesko, sprva grozljivi negativci so degradirani v nesposobne loleke, ki lahko samo statirajo in čakajo, kdaj in kako jih bo pokončal glavni junak, v začetku premetena in odločna junakinja pa je ponižana na nivo lepotičke v stiski, ki mora čakati, da jo reši princ na belem konju, ki potem romantično in moralistično odjaha v sončni zahod. Malce pretiravam, ampak to je bistvo konca, ki povsem pokvari ta sicer zelo napet in zanimiv triler, ob katerem se je večina publike v dvorani ob koncu na žalost samo še nejeverno hahljala ob vseh nanizanih nesmislih … in verjetno je imel avtor romana Lee Child tudi zelo dober razlog, da je njegov konec povsem drugačen, brez ugrabitve, brez trapastega junačenja Duvallovega lika, brez “pravičniške” končne usmrtitve glavnega negativca … skratka, film, ki je veliko obetal, a se zaradi klišejev razblinil tik pred velikim finalom. Ocena: 6/10

  2. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 14:02
    IZTOK GARTNER

    Uf, ne, ne, ne in še enkrat ne. Duvall je super. Očitno si pozabil, da gre dejansko tudi za komedijo in je torej Duvall lepa žanrska poslastica. V kurčevo resnem Bourneju z Mattom Daomonom bi bil Duvall res kiks, v Reacherju je super dodatek. Tule si ga pihnil mimo po moje. Okej, je kliše, a ne tak hud kot meniš. Le poglej kako strelja v zlikovce. Na tak način klišejski liki ne streljajo, pa tudi noža glavnemu junaku ne prinesejo. Na nek način se strinjam z nadaljevanjem tvojega komentarja, a še vedno menim, da vse štima, saj sem vse skupaj že ves čas jemal tudi kot zabavo, ne kot resnost, ki jo imam poln kufer že v Bondu. Končno junak, ki se tudi zajebava.

  3. spookymulder - 16.01.2013 ob 14:37
    spookymulder

    Kot sem že dejal, z Duvallovo igro in tudi z njegovim likom pravzaprav ni nič narobe, težava je samo v tem, kako je vgrajen v celo zgodbo. Da na koncu samo s pomočjo sluha strelja bolje, kot pa ostrostrelec, ki je na začetku filma iz izjemne razdalje in neugodnega položaja (kot ugotovi glavni lik) izvedel pet popolnih (smrtnih) strelov, ni več zabavno, temveč povsem absurdno. Kredibilnost takega lika bi bila (iz religiozne perspektive) mogoča npr. v Knjigi odrešitve, ne pa ob strani Jacka Reacherja. In kot sem rekel, začetne šale in dovtipi glavnega lika me niso motili, ravno nasprotno, s pomočjo tega je dobil nek samosvoj čar, toda v zadnji tretjini je komičnosti preprosto preveč, ker ni več omejena zgolj na besede, temveč tudi na absurdnost fizičnega dogajanja, kar dobesedno povozi smiselnost celotne zgodbe. Še bolj pa so me razočarali negativci, ki na začetku filma delujejo zares grozljivo, njihov kolovodja Zec pa je eden najbolje zastavljenih negativcev v zadnjem času. In kaj na koncu naredijo ti okrutni zločinci, ki so bili na začetku filma sposobni narediti osupljivo dobro zastavljen (in skorajda perfektno izpeljan) zločin? Sami sebi nastavijo past in se praktično usedejo in čakajo, da jih glavni junak enega za drugim odstrani. Prosim, no, to ni smešno, to je preprosto trapasto! In od kje logika, da lahko glavni policist začne kar na slepo streljati na nekoga, ki se pripelje na kraj zločina in za katerega se mu zdi, da bi lahko bil vpleten v umor, pa čeprav za to nima prav nobenega dokaza, razen neke osebne slutnje?!? Ne, ne, ne in še enkrat ne! :D

  4. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 15:17
    IZTOK GARTNER

    Še enkrat, Jack Reacher ni Jason Bourne Matta Damona in James Bond Daniela Craiga. Jack Reacher je komični triler Toma Cruisea. Če te je to motilo, te je, jebat ga, mene ni, celo nasprotno, upal sem, da bo štosev še več, saj sem končno dobil junaka, ki se ne jemlje tako prekleto resno in depresivno kot vsi ostali današnji junaki. Hvala bogu za izjemo.

    Nimaš kaj, negativci niso računali na Reacherja. Brez njega je bil njihov plan popoln, z njim so v hudih težavah. Zato pa Zec da ubiti tistega mulca, ki je nad Reacherja poslal pobaline in tako v njem sprožil sum, da nekaj ne štima.

    Glede policista, zakaj pa ne, saj je glavni na tem primeru in lahko počne kar hoče. Ampak kot si potem videl, je to počel zaradi tega, ker je bil vpleten tudi sam, zato je tvoje vprašanje popolnoma nesmiselno, saj imaš več kot jasen razlog zakaj je to počel.

    Vidim pa, da te je film dolgočasil, da si začel loviti vse te picajzlaste reči in se obremenjevati z neko hudo logiko, kar je trapasto, saj gre, kot sem že povedal, za komični triler, ne za neko resno pizdarijo, ki jih imam zadnje čase poln kufer, ker jih je preveč. Četudi bi se Reacher na koncu spremenil v robota, bi meni vse štimalo, saj sem film vzel tudi kot zajebancijo. In zmaga je v tem, da znotraj te zajebancije poteka zelo prebrisana in kvalitetna zgodba, ki je druge zajebancije nimajo.

    Mene je recimo zmotilo nekaj drugega, če še malo jaz pošinfam, da ne boš samo ti :)
    Recimo to, zakaj je tista firma, ki je bila pred stečajem, bila tako važna za Zeca, da je dal ustreliti tisto žensko in žrtvoval tudi ostale štiri civiliste. Sem kaj spregledal? Pa na koncu mi je bil Barr preveč objokan in trapast. Pa dvoboj Reacherja in Charlieja (upam, da sem si zapomnil prav) sredi dežja mi je bil tudi nepotreben, če sem iskren, kot da se lomita Lundgren in Van Damme v Univerzalnem junaku, eto :)

  5. spookymulder - 16.01.2013 ob 17:58
    spookymulder

    No, čakaj malo, s tem KOMIČNIM trilerjem pa sedaj vendarle malce pretiravaš, saj oznake KOMIČNO ne boš našel pri nobeni uradni predstavitvi filma. Studio je film zastavil kot akcijski kriminalni triler. Pika. Nobenega KOMIČNO ni zraven. Če glavnemu junaku zaradi zanimivosti v usta položijo nekaj zabavnih opazk, to pač še ne pomeni, da gre že kar za žanr komičnega trilerja. Komični triler/kriminalka je npr. Seven psihopatov in shih tsu ali pa Preberi in zažgi, ne pa Jack Reacher. Če si ti film razumel kot komično kriminalko, potem je film tako ali tako izgubil svojo bistveno poanto, vsaj če gledaš iz perspektive literarne predloge. Mene sicer komične opazke glavnega junaka sploh niso motile, nasprotno, bile so mi všeč, vendar kot rečeno, zgolj do točke, ko nerealno komična postanejo tudi dejanja filmskih likov in ne zgolj njihove besede.

    Ravno v tej razliki, kako negativci na začetku kruto obračunajo z enim od svojih, ki je storil napako in kako se na koncu pustijo bebasto ujeti in pokončati kot ovce pri mesarju, je bistvo neumnosti končnega klišeja. Enako trapasto in neživljenjsko je tudi ravnanje glavnega policista, ki pred pričami (svojimi policijskimi sodelavci) strelja na nekoga, ki se je pripeljal na kraj zločina, ne da bi imel kakršenkoli dokaz proti njemu. Policaji vendarle ne smejo kar tako slepo streljati na ljudi, ki so morda sumljivi. Tudi če so podkupljeni in bi se radi te osebe znebili, morajo potem nekako zagovarjati svoje početje.

    Pa sploh ne gre za to, da bi me film dolgočasil. Prvi 2/3 sta se mi zdeli izredno zanimivi in napeti, tako da če bi ostalo pri tem, bi filmu zagotovo dal vsaj tako oceno kot ti (ali morda še višjo), vendar me je na koncu preprosto zmotilo preveč stvari, ki niso niti najmanj “picajzlaste”, temveč so bistvene za nek logičen in smiselno zaokrožen zaključek zgodbe.

    Da pa ne bom tudi jaz samo kritiziral (ker kot rečeno, mi je bilo 2/3 filma odličnega), naj vendarle povem, da je veliko stvari bilo zelo zanimivih, npr. ravno razlog za Zecovo željo po podjetju ustreljene ženske. Kot namreč pove na koncu, on v bistvu ni nek velik mafijec, temveč vzame tisto, kar lahko dobi (verjetno kar mu pustijo drugi kriminalci), pa čeprav so to zgolj drobtine. Zakaj je s tem zadovoljen in zakaj je za to po drugi strani pripravljen tudi ubijati, pa razloži ravno njegova zgodba o preživetju v ruskem gulagu, kar ga je spremenilo v čustveno otopelega sociopata, ki je pripravljen za svoje preživetje (četudi malopotezno in nepompozno) storiti tudi najbolj krute stvari, kot je to, da si odgrizne prste ali pa ubije nekaj nedolžnih ljudi, da bi zakril pravi motiv svojih dejanj. Dejansko je njegov lik zelo inteligentno zastavljen, zato je res prava škoda, kako trapasto se na koncu pusti ujeti in dejansko ne dela nič, kot da samo sedi in čaka “poslednjo sodbo” glavnega junaka. Patetično!

    Tudi Barrovo končno jokanje ima svoj smisel, saj je med pretepom v zaporu izgubil spomin in ko se zbudi iz kome dejansko ne ve, da so med tem že našli prave storilce in pravzaprav misli, da je morda res on bil tisti, ki je postrelil tistih pet ljudi (da se je v stanju opitosti v njem zbudil morilski nagon, zaradi katerega je že v Iraku (ali v Afganistanu?) pobil tiste ljudi). Barr torej pričakuje, da ga bo Jack Reacher sedaj našel in ga ubil, tako kot mu je tudi obljubil.

    Glede dvoboja v dežju imaš pa kar prav, čeprav bi jaz še malce razširil zadevo in dejal, da celotna zadnja tretjina filma izgleda, kot bi šlo za tipično klišejski film od Lundgrena ali Van Damma. Škoda, glede na to, da sta pri dve tretjini več kot izvrstni.

  6. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 18:09
    IZTOK GARTNER

    Ne zanima me kake oznake so kje, če ni jasno, da gre za komični triler, potem je jasno, da si imel problem glede komičnih vložkov v zadnji tretjini. Jaz tega problema nisem imel, ker sem zadevo zelo hitro zaznal kot komični triler. Vse od trenutka, ko je na sceno prikorakal Tom Cruise.

    Glede policaja, joj no, prijatelj, a ti govoriš o dokumentarcu o delu prave policije, ali o hollywoodskem filmu s Tomom Cruiseom, daj no, ne ga srat.

    Glede Zeca, eto, vidiš, meni pa je prav to, kar ti razlagaš kot kul, patetično, nerealno in privlečeno za lase.

    Mislim, da je bil Irak. Okej, ampak Barr je Reacherja “poklical” zato, da ga opere krivde, ne da ga ubije.

    No ja, kaj pa je pravzaprav narobe s tipičnim filmom Van Dammea in Lundgrena? Hvala bogu da še obstajajo, saj gledalci dobimo vsaj nekaj old schoola, kar se prebrisano zaveda tudi Stallone, ki nam šopa Plačance.

    Če bi bil Reacher tako resen kot želiš ti, bi bil še en Ethan Hunt, kar pa bi bil seveda popoln nesmisel. Ali pa Jason Bourne in James Bond. Hvala bogu, da so udarili drugo špuro in nas poleg enkratne napetosti tudi zelo zabavali.

  7. spookymulder - 16.01.2013 ob 18:36
    spookymulder

    Ne, ta film že zaradi svoje zasnove preprosto ni komični triler, če pa na koncu zaradi trapastega razpleta dejansko deluje komično, je to lahko tvoja osebna interpretacija, ki pa ne zdrži dejanske žanrske utemeljitve tega filma. Lahko se seveda strinjam, da Jack Reacher kot lik deluje veliko bolj komično kot Ethan Hunt, Jason Bourne ali James Bond, vendar njegova besedna komika ne more žanrsko spremeniti bistvo tega filma, ki v nobenem pogledu ni komedija.

    In kot rečeno, mene besedna komika glavnega junaka sploh ni motila, nasprotno, zdela se mi je zelo osvežilna in primerna, težava je zgolj v tem, da na koncu besedna komika (na birazen način) postane tudi fizična, kar pa je v popolnem nasprotju s prejšnjima 2/3 filma, kar podre celotno smiselnost zgodbe kot tudi konsistenco filmskih likov in njihovih dejanj preko celotnega filma.

  8. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 18:45
    IZTOK GARTNER

    Torej hočeš reči, da so imeli ustvarjalci v glavi, da delajo smrtno resno zadnjo tretjino in da se jim je komedija ponesrečila? Ali še bolje, da so Duvallu zabičali naj bo smrtno resen on pa je na skrivaj izvajal komedijo ter jih namerno zajebal?

  9. spookymulder - 16.01.2013 ob 21:29
    spookymulder

    Nimam pojma, kaj so imeli ustvarjalci v glavi. Definitivno pa film (predvsem na koncu) odstopa od literarne predloge, kjer končni obračun seveda ni tako akcijski in “pravičniško” maščevalen … če že moram ugibati, se jim je očitno zdelo, da morajo vse skupaj narediti bolj v smislu klasičnega strelskega končnega obračuna (tako, kot si ga Sam Rockwell zamisli v Sedmih psihopatih ;-) ), vendar je s tem nastala prevelika razlika glede na prejšnji ton in zasnovo filma. Duvall torej pri tem ni ničesar kriv, saj je njegov lik odličen, le da se izven strelišča ne vklopi dobro v film, oziroma celo razdre celotno smiselnost dogajanja. Po mojem je torej osnovni problem že v samem scenariju, kjer je prišlo do prevelikih odstopanj med prvima dvema tretjinama filma, ki sta več ali manj narejena po romanu, in pa med zadnjo tretjino, kjer so si vzeli preveč svobode in pretiravali na celi črti.

  10. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 21:36
    IZTOK GARTNER

    Ja, kako nimaš pojma, saj si vendar videl film in zadnjo tretjino, kjer je večkot jasno kaj so imeli v glavi, a ne, se pravi, da so hoteli komični triler. Če ga ne bi hoteli, tega na koncu ne bi bilo. Kaj tu ni jasno, nimam pojma. To, da to tebi ni bilo všeč, je druga pesem, dejstvo je, da so naredili komični triler, kar dokazuje zadnja tretjina.

    Če si hotel knjigo, bi ostal pri knjigi, to je pač hollywoodski film Toma Cruisea.

    Meni je Duvall v vseh pogledih super pasal v kontekst in nobena komedija meni zmotila, ravno nasprotno, navijal sem, da bi jo bilo še več, saj imam, kot sem že povedal, poln kufer depresivnih akcijskih filmov. Resda sem pred ogledom pričakoval isto kot ti, toda bil sem prijetno in ne negativno presenečen.

    In ne strinjam se, da je zadnja tretjina tako zelo drugačna od prvih dveh, saj je vse kar je povezano z Reacherjem dejansko zelo zabavno. Si pozabil na butanje v kopalnici in še kake podobne fore, čista komedija, daleč od resnega trilerja.

    Hudiča no, saj menda nisi pričakoval še enega Tinker Tailor Soldier Spy. Sprosti se, kolega, to je Tom faking Cruise, ne pa Matt Damon in Daniel Craig.

    Osnova je resna, vse ostalo je zajebancija. In prav zato je film tako zelo kul.

  11. spookymulder - 16.01.2013 ob 21:48
    spookymulder

    Ah ne, če bi res hoteli komični triler, potem bi morali film na ta način zastaviti že od vsega začetka. Pa seveda tega na začetku ni niti približno, saj nekaj sarkastičnih pripomb glavnega junaka ne moreš šteti za komedijo, saj nikoli ne reče kakšnega take fraze na prvo žogo, kot je npr. “Prestar sem za to sranje!”, temveč gre za presenetljivo lepo domišljene ironije, nekako v stilu serije Zdravnikova vest, za katerega tudi upam, da ne boš trdil, da gre za komedijo.

    Ne moreš pa imeti 2/3 resnega filma, na koncu pa narediti komični razčef*k. To preprosto ne zdrži vode. Kot da bi 2/3 gledali Vod smrti, zadnjo tretjino pa Tropski vihar in bi potem trdili, da gre za vojno komedijo?!?

    Uf, ja, še dobro, da si me spomnil na tisti prizor v kopalnici. Očitno se mi je to zdelo tako trapasto, da se na Reacherja spravita Pat in Mat iz risanke A je to!, da sem ta prizor kar nekako podzavestno odmislil iz celotnega konteksta. Hvala za opozorilo, revidiram svojo oceno filma na 5/10. XD

  12. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 21:52
    IZTOK GARTNER

    Ne pretiravaj s Platoonom in Tropic Thunderjem, ker take razlike ni. Kot sem rekel, film je treba vzeti kot komični triler. Če ga ne, se zgodi to kot se je tebi. No vidiš, torej boš počasi le ugotovil, da ni le zadnja tretjina komična, ampak dejansko skoraj cel film.

  13. spookymulder - 16.01.2013 ob 22:08
    spookymulder

    Brez zamere, ampak mislim, da si med zelo redkimi, ki so ta film razumeli kot komični triler, saj se je večina gledalcev v dvorani na koncu hahaljala, pa ne zaradi komičnosti, temveč zaradi nesmiselnosti konca. ;-)

    In vrzi no eno oko na Imdb, kjer ti pod žanri lepo piše “Action | Crime | Thriller” … nobene komedije. Res, prisežem! :P

  14. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 22:13
    IZTOK GARTNER

    Glede na to kaj vse se je dogajalo na ekranu, le kako drugače bi ga lahko razumel za božjo voljo no. Kot sem rekel, ne brigajo me te oznake, to kar sem videl, je bil komični triler.

    Če pa že tečnariš s temi oznakami, ki so itak bullshit, poglej še za Plačance 2, kjer tudi ni komedije nikjer, pa je menda jasno, da je v prvi vrsti komedija, mar ne.

    Pa recimo za True Lies, kjer prav tako crkneš od smeha, nobene komedije, res, prisežem :)

  15. spookymulder - 16.01.2013 ob 22:27
    spookymulder

    No saj, v bistvu ti zavidam, da znaš film gledati tudi na tako poseben način. ;-)

  16. IZTOK GARTNER - 16.01.2013 ob 22:30
    IZTOK GARTNER

    Ni težko, probaj kdaj, ne bo ti žal :)

  17. no-ja - 17.01.2013 ob 07:40

    Fanta, fanta, nikar fajta – Iztok, tvoje navdušenje gor ali dol, TOm Cruise ne more biti Jack, pa pika. Zakaj? Ker mu manjka cca 25 cm (v višino):)))

  18. vrana - 18.01.2013 ob 09:23

    Jaz sem pa prebrala ene par romanov z Jackom Reacherjem v glavni vlogi in sem se kar razveselila, ko sem slišala, da bo posnet tudi film. No, pa me je vse minilo, ko so v vlogo Jacka postavili Cruisea. Mu manjka še kaj drugega poleg zgoraj omenjenih 25cm.

  19. IZTOK GARTNER - 18.01.2013 ob 13:43
    IZTOK GARTNER

    Torej filma nisi niti gledala pa ga že sodiš? Sicer pa ste fani literarnih predlog in stripov najbolj zajebana publika, ki pride do filma, nikoli vam nič ni prav :)

  20. vrana - 18.01.2013 ob 18:45

    O, ne, ne, tko na prvo žogo pa spet nisem :D Se pa strinjam s tem, glede literarne publike. Ampak… dej no, mal je jeba, če je tip v knjigah napisan tko, da si morš predstavlat dedca ala recimo Gerard Butler, pol dobiš pa Cruisea. Res ne gre no :)

  21. IZTOK GARTNER - 18.01.2013 ob 20:55
    IZTOK GARTNER

    Romanov ne poznam, lahko pa rečem, da bi v filmski verziji, če bi bila seveda taka kot je tale, Butler deloval butasto. Cruise je rojen za to vlogo. Pa sto posto sem, da filma še nisi gledala in da govoriš na pamet :)
    Tudi Anne Rice je norela, ko so Cruisa dali za Lestata, potem pa mu je čestitala in rekla, da je odličen.

  22. vrana - 18.01.2013 ob 23:19

    Jabolka in hruške. Cruise kot Lestat je bil pač odličen, Cruise kot Reacher… not so much. Sej ni hujše škode, pač ne bom spremljala tega seriala, če se bo zgodil.

  23. IZTOK GARTNER - 18.01.2013 ob 23:25
    IZTOK GARTNER

    Meni je bil vrhunski, Butler bi bil po moje preveč kmetavzarski :)

  24. David - 21.01.2015 ob 03:49

    No, Iztok moram priznati, da sem tudi jaz bil razočaran, ko sem videl Toma Cruisa kot glavnega junaka. Sem namreč veliki fan Jacka Reacherja. Okej, ne morem očitati Tomu, da ni bil samozavesten in da v nobenem primeru ni podvomil vase. Namreč Jack Reacher v knjigah se lahko reši kadar hoče in kjer hoče. Všeč mi je, ko opisuje npr. ko nekdo meri vanj puško (šibrovko) sredi ulice ter pomisli, lahko ga onesposobim, ni problema, vendar bo ranil nekoga, ki je za mano ali okoli mene. Ga bom raje kasneje. Opisuje tudi zakaj je (ne)smiselno pri nekaterih vrstah orožja tako (ne)reagirati. Vem, to je v filmu težko pokazati, a Tomu je uspelo z samozavestjo. Jezi me le, ko scenaristi spreminjajo zgodbe in gredo neko svojo špuro, ker so v knjigah izjemni dogodki. Npr., konec v knjigi je tak, da se on plazi v mrzlem blatu v temi, nasprotniki ga pa čakajo v hiši, kjer imajo ostrostrelca z termalnim daljnogledom. Pride v hišo in vse potihoma pobije. Brez poblema in gladko. To je pač on. In takega bi morali ohraniti. In če se le da, se izogiba dvobojev.

    Kot celota pa moram priznati, da niso toliko šli mimo knjige kot se je to zgodilo v primeru dr. Alexa Crossa. Joj, tam pa se samo križam kaj so naredili iz te serije knjig. Filmi so čisti polom.

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !