Recenzija: Osebna prtljaga

25.12.2012 ob 00:47

slovenija 2011, režija: Janez Lapajne, igrajo: Branko Završan, Klemen Slakonja, Nataša Barbara Gračner, Boris Cavazza, Tjaša Železnik, Nina Rakovec, Špela Rozin, Grega Zorc, Jure Henigman, Primož Ekart, Uroš Furst

Jp, tole je film, zaradi katerega je Klemen Slakonja za nekaj časa opustil tv kariero in dobil v glavo, da bo pač igralec, kar se mu seveda ni izšlo, saj v Sloveniji igralec film dobi na vsakih sto let, kar pomeni, da nima šans, da prosperira, dobiva kilometrino in se razvija. Da se je Slakonja potem vrnil na tv, je bila seveda vrhunska poteza, da v vlogi depresivnega in resnega maminega sinka ni dovolj prepričljiv, pa je bilo verjetno jasno tudi njemu. Ne bom rekel, da je Osebna prtljaga, ki je naša kina, če se ne motim, v pravem pomenu besede sploh niso videla, slab film, rekel pa bom, da gre spet za tipično slovensko zamorjenost, ki od gledalca na koncu pričakuje, da stori samomor. Drži, Osebna pratljaga je film, s katerim se lahko ubijete. In film, ki vas spravi v še večjo depresijo kot recesija. Tu je foter (Branko Završan), ki začne po vzoru filma Damage seksati s sinovo punco (Nina Rakovec). Tu je pretirano zaščitniška mama (Nataša Barbara Gračner), ki o tem seveda nima pojma in se ob kozarcu vina raje zabava s prijatelji. Tu je sin (Klemen Slakonja), sicer obetaven zborovski pevec, ki mu ni jasno, zakaj gre svoji punci tako zelona živce. Tu je stara gospa, ki žaluje za časi, ko jo je sin redno obiskoval. Tu je še ena mama (Tjaša Železnik), ki si omisli mlajšega ljubimca in z njim seksa nekaj decimetrov stran od hčerkine sobe. Tu je dedek (Boris Cavazza), ki še vedno misli, da je velika živina. In tu je atmosfera, ki gledalca potlači v temno luknjo, kamor Završan in Gračnerjeva skrijeta truplo sinove punce. Jebat ga, samo dobra fotografija je premalo za dober film, ki ga uničujejo tipične fore slovenskega filma. Tisti najbolj zoprni klišeji, ki se jim uspe izogniti le redkokateri naš film. Saj veste, teatralnost, nespontane igralske  kreacije, tečni dialogi, trpeči pogledi, nekaj seksa, slaba volja glavnih junakov in prizori, ki furajo pretencioznost, v resnici pa so na stopnji seminarske naloge AGRFTja. Janez Lapajne mi je bil vrhunski s Šelestenjem in močno dolgočasen s Kratkimi stiki. Z Osebno prtljago je žal spet na napačni strani, v napačni špuri, ki ubija slovenski film. Ali še bolje, ki slovenskemu filmu ne dovoli, da bi zares zadihal, saj mu sproti reže krila. In da ne pozabim, scenari je pomagal napisati Nejc Gazvoda, ki je potem kot veste posnel Izlet, še eno žalost slovenskega filma, kjer sta ravno tako igrala Nina Rakovec in Jure Henigman.

Ocena: 5/10

 

11 komentarjev na “Recenzija: Osebna prtljaga”

  1. klemenix klemenix pravi:

    Sem pogledal včeraj in skoraj umrl od dolgčasa in razočaranja. Spet eden tipičen primerek “žanra” slovenski film.

    Kot si zapisal, zoprni klišeji, teatralnost, nespontane igralske kreacije, tečni dialogi, trpeči pogledi, nekaj seksa, slaba volja glavnih junakov in prizori, ki furajo pretencioznost, v resnici pa so na stopnji seminarske naloge AGRFTja. Točno to. Slab film, jaz mu še 5ke ne bi dal.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ej, resno se sprašujem, ali na AGRFT hodijo sami depresivci in samomorilci, jebemti no. Ali pa jih tam tako vzgojijo, da ne znajo posneti drugega kot pofukano depresijo in tragiko. Slovenski film ubija gledalca.

  3. Sadako pravi:

    Sicer malce offtopic pa vseeno.

    Včeraj sem si ogledal Okornov film Listy Do M. in rečem lahko samo hvala bogu, da je šu model ven iz Slovenije.

    Prav predstavljal sem si kakšen bi film izgledal, če bi bil film posnet v Sloveniji. Toda Okorn je dokazal, da je model na mestu in je kljub vsem tipično slovenskim tematika, ki jih je vključil v film (samomor, alkoholizem, ločitve, varanje…) naredil izjemno gledljiv in zabaven film.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Listy Do M. je tudi meni vrhunski film.
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2012/01/06/recenzija-listy-do-m/

  5. maša pravi:

    katastrofa od filma, živ dolgcajt, zatežen film do skrajnosti.

  6. celjan pravi:

    Kje se ga sploh da videti?

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Zavrteli so ga na POP TVju.

  8. nebo pravi:

    Kljub vsemu igralcem ni kaj očitat, Nataša Barbara Gračner, Boris Cavazza, Branko Završan so vrhunski igralci. Bili so pa res postavljeni s temi dialogi, s to režijo nekam kjer bi še Nicholson izpadel navaden glumač vaškega gledališča. Tud scenarij ni bil tako slab, za slovenske filmske razmere je presenetljivo imel celo zaplet, povezan z domnevnim umorom, ampak to je bilo pa tud vse od tega filma. Amatersko zrežirano, slutim, da bi to moral bit napet triler, je bil pa samo preveč beden poskus, da bi ga resno jemal.
    BTW. prej sem pogledal (pa ne do konca) od Klemna Dvornika Kruha in iger na prvem; to je šele bila kozlarija, spet totalno za lase privlečeni “skeči”, napol narejena neka komedija, film ni tekel, film se je prekleto preveč lomil in neuspešno poskušal bit smešen. Bil je smešen, a na svoj zelo žalosten način. edina stvar, s katero so se potrudili je bila scenografija, ki naj bi prikazala čas socializma. A kaj ti dobra scena če je vse drugo mučenje gledalca. Spet vržen davkoplačevalski denar, samo zato, da imajo nekateri službo.
    Pa še to; Lapajnetovo Šelestenje je bil dober samo zato, ker je bil narejen gledališko, igralci (predsvem Cerarjeva in Vihar) sta naredila film, ne pa režiser.To bi isto izpadlo na gledaliških deskah, brez filmskega režiserja.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kaj jim nuca, če so kao vrhunski igralci, če tega ne znajo pokazati na filmu oz. če jim film ne dovoli, da to pokažejo. O, ne, ne, Nicholson bi tudi iz take vloge naredil mojstrovino, naši igralci je ne znajo, saj so navajeni te jebene slovenske monotone špure, kjer se že mežik smatra za overacting. Ah, scenarij je čisti ameriški kliše, kjer na tone takih filmov snemajo za televizijo.
    Tudi za Kruha in iger se strinjam, enak drek kot tale.
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2012/03/14/recenzija-kruha-in-iger/
    Ne strinjam se povsem za Šelestenje, tudi Lapajne je dal svoj pečat in ekipo vrhunsko vodil, kar mu tokrat žal ni uspelo.

  10. nebo pravi:

    “Kaj jim nuca, če so kao vrhunski igralci, če tega ne znajo pokazati na filmu oz. če jim film ne dovoli, da to pokažejo.” S prvim delom tega stavka se ne strinjam , z drugim pa. Ma imamo mi dobre igralce, brez skrbi, sam filmi so večinoma zanič, to je problem slovenskega filma.

  11. E pravi:

    Meni je bil film vredu.Ni se mi zdel tako klasičen slovenski depresiven film.Bolj mi je bil žalosten res pa je ,da med žalostjo in depro zelo tanka meja.Jaz bi dal filmu oceno 6/10.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !