Joj, ta naš mali kuža

24.12.2012 ob 02:01

Ko smo kaki dve leti nazaj posvojili suhcenega in zelo bogega pekineza, ki bi drugače verjetno moral v zavetišče ali pa bi ga celo uspavali, si nisem  niti mislil, da mi bo tako zelo prirasel k srcu in da ga bom imel tako zelo rad. Res je bil bogi, ko smo ga dobili. Suhcen, poln klopov, s polomljeno tačko, s težavami v križu, a vseeno tako zelo živahen in prijazen, da nisem mogel verjeti. Pa še zlagali so se nam za leta in rekli, da je star leto in pol. Ko smo ga peljali k veterinarju, smo izvedeli, da je star že pet let, da se je selil od lastnika k  lastniku, da je imel močno poškodovan zadnji del telesa in hrom repek, skratka, da je bil eno ubogo majceno bitje, ki je upalo, da bo nekoč prišlo v bajto k lastnikom, ki ga bodo imeli res radi in z njim ravnali tako kot si zasluži.

Brez njega si svojega življenja enostavno ne znam več predstavljati. Res sem se navezal nanj in res mi pomeni ogromno. Je en tak posrečen kuža, z navadami, katerim se lahko samo smejiš. Pa ta njegov jeziček, ki ga nenehno moli ven iz gobčka. Še zdaj ne vem, ali ima predolg jezik ali prekratek gobček, vem pa, da je to nekaj tako luškanega, da komaj verjamem. Zadnja stvar, ki jo vidim, ko grem spat, je njegova glava, prva stvar, ki jo vidim, ko se zgubim, pa so njegove tačke na robu postelje, ko me zbudi za jutranji sprehod. Jp, naš mali Jodi je edino bitje, ki ima pravico, da me zbudi kadar hoče. In edino bitje, na katerega ne znam biti jezen, saj me pogleda s svojimi velikimi izbuljenimi očmi in med kupi v eni sekundi, pa četudi vem, da bi ga moral kregati, saj je naredil kako glupo pizdarijo, za katero zelo dobro ve, da je ne bi smel.

Pa ti njegovi glasovi, ki jih spušča podnevi in ponoči. Najprej so me motili, zdaj si brez njih ne morem več predstavljati svojega vsakdana. Glasove spušča, ko se umiva, ko diha, ko spi, ko hodi, ko se igra, ma vedno in povsod. Pa smrči velikokrat. Zelo glasno. To mi je šlo sprva na živce, zdaj pami je tako simpatično, da komaj čakam, da začne smrčati. Pa laja včasih v sanjah. Tako potiho in piskajoče. Tako simpatična, da me vedno znova razneži. Pa ko ležem v posteljo, čakam da za mano v svojo posteljo pricaplja tudi on. Prav poslušam in se nasmejim, ko zaslišim stopalka, urejanje reči v postelji in tisti finalni vzdihljaj, ki pomeni, da se je končno namestil in da bo zaspal. Pa voda, še zdaj je ne zna piti brez da bi potem kašljal in zmočil vse okoli posodice. Pa glodanje kosti, tudi to počne na tako blesavo simpatičen način, da se mu lahko samo smejim.

Enkraten je tudi zunaj, ko išče plac za kakanje in ko se tri ure pripravlja, da bo lulal na kak grm in potem med lulanjem dela neke čudne salte. Joj no, pa od kje se je vzel ta mali stvorko. Kljub operaciji še vedno malo pošepa na desno nogico, na vsake toliko časa pa ga zbrabi v križu in mora jemati tablete. Ko se mu to zgodi, se mi smili v dno duše, še posebej tiste prve ure, ko tableta še ne prime in ko še nimam pojma, da ga je znova zjebal križ. Pa še kakšna težava se najde zaradi številnih idiotov, pri katerih je živel prej in niso skrbeli zanj. Vsak nov lastnik je videl te težave in se ga je raje znebil. Mi se ga nismo, mi ga imamo zaradi tega še bolj radi in bo z nami do konca. Prav te težave ga delajo tako zelo posebnega in drugačnega od ostalih psičkov,pa dosti manjši je od ostalih pekinezov, ki jih srečeujeva na sprehodih. On je moj mali posebnež, kuža, za katerega bi dal življenje, če bi bilo treba. Mehek, prijazen, hvaležen,topel, čustven in zelo inteligenten, še posebej ko pride žicanja hrane pri mizi.

Imeli smo francoskega buldoga, bokserja in čivavo, toda Jodi je nad vsemi. Jodi je kuža, ki se ne bo ponovil nikoli več. Tudi zaradi vse svojih hendikepov in for, ki jih izvaja vsak dan znova. Jodi je moj mali zakladek. Med nama se je zgradila neka posebna vez, ki je na znam opisati in ki se doslej ni zgodila še z nobenim psom. Res ga imam rad. In res si brez njegove male glave in jezička ne bi znal predstavljati svojega vsakdana.

YouTube slika preogleda
 

18 komentarjev na “Joj, ta naš mali kuža”

  1. valentinaa valentinaa pravi:

    Čudovito simpatičen in prisrčen kuža…kot moja zverina. ;)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kaj pa imaš zaeno živalko?

  3. STELA pravi:

    Tako prisrčnega zapisa pa že dolgo nisem brala….ta kuža je res prišel v “nebesa”:)

    Mimogrede….kako opaziš kdaj ga boli?

  4. Tina1 pravi:

    Mi imamo doma tudi kužiko, in sicer tibetansko mastifko…
    Je tudi ena taka žverca, ampak si življenja sploh ne morem več predstavljati brez nje :)

  5. Nahy pravi:

    huda recenzija psa

  6. valentinaa valentinaa pravi:

    Zverino! Moj gremelin… je pritlikavi pudelj. ;)

  7. Andrej pravi:

    Jp, razumem takšno ljubezen do psa, ker imam tudi jaz svojega (sicer ne hišnega) in ja… psi so res zakon.

  8. Andrej pravi:

    In še tole: http://www.youtube.com/watch?v=aIe_qswXfRI

    Za zjokat lepo.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stela, najprej rata nenadoma čisto počasen, nato se začne tresti in potrebuje stiskanje, nakar se ne more niti premakniti več dejansko.

    Andrej, poznam ta video, resneverjetna ljubezen psa.

    Tina1, to pa je kar konkretna zadeva.

    Valenina, torej tudi plišasto igračo kot mi :)

  10. Thomas pravi:

    Mater, tole je pa tako lep zapis, da ne morem mimo, dbrez da bi se oglasil. Hkrati pa je žalosten, ker si ne morem predstavljati, kako ima lahko tako majhen pes pri teh letih okvarjeno hrbtenico. Za kakšno zlomljeno tačko si še predstavljam, da se v nezgodi zgodi, če bi recimo iz kakšne višine skočil (ti mali psi so lahko sila občutljivi), ampak hrbtenica? Pa hrom rep? Pa kaj so ljudje delali z njim?!

    Iztok, če prav razumem, se tole s hrbtenico redno pojavlja. Kaj pa, če se to zgodi med tvojo odsotnostjo? Dvomim, da si mu lahko prav vedno na razpolago. Kaj se zgodi, če v takšnem momentu ne dobi zdravila?

  11. simon pravi:

    Svaka cast Iztok cenim ljudi ki vzamejo zivali iz zavetisca in mu z tem resijo zivljenje…
    Ki ne gledajo samo na lepoto…
    Jaz sem svojega mačeka pobral enkrat pred restavracijo kjer delam kr je spal na kanti za smeti in je bil cisto mali premrazen.
    Sem se odlocil pac da ga vzamem domov.
    In zdaj tudi jaz ne morem brez njega kr ma isto svoje finte ki z casoma postanejo prikupne.
    Clovek ki ma rad zivali je dober clovek….

    Potem pa vidis nekaj takega….

    https://fbcdn-sphotos-a-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/12106_509453105761635_1470300806_n.jpg

    in se vprasas kaj z takimi ljudmi…

  12. kili pravi:

    Iztok, ob branju tegale zapisa pa sem dobila solzne oči…verjetno tvoj najlepši post do sedaj…vidi se, da imaš res rad tega kužka in lahko je srečen, da ima takega fajn lastnika!!

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thomas, po moje je razlog v tem, da je imel dolga leta uničeno tačko in je hodil samo po treh in si je obremenil hrbtenico. Je pa res, da so pekinezi že tako ali tako nagnjeni k tem težavam, resda ne tako zgodaj, a vseeno. Ni panike, če ne dobi takoj zdravila, pač počiva in miruje in mu hrano in vodo nosim k ustekom. To je bilo recimo takrat, ko ga je usekalo sredi noči in je bilo treba na veterinarja počakati zjutraj. Pa finta je, ker se ne opazi takoj, da je kaj narobe, saj se stopnjuje skozi ves dan, ko ratuje čedalje bolj miren in počasen. Četudi me ne bi bilo tisti hip doma, ne bi bilo usodno, bi pač bolj kot ne miroval. Se pa tudi jaz sprašujem kaj so mu storili. Ali ga je povozil avto, ali ga je kdo brcnil, ali ga je kak večji pes poškodoval, nimam pojma. A ko je prišlo do poškodbe, je očitno niso sanirali in so ga pustili, da se je zaraslo samo od sebe in so zdaj posledice pač trajne.

    Simon, uf, fak, bogi kuža, le kaj je moral pretrpeti. Pa tisti kreten v neki naši gostilni, ko je pekinezu odtrgal jezik in mu prerezal vrat. Joj no, pa ne moreš to no, pizda materena.

    Kili, on je moj mali pobek :)

  14. Thomas pravi:

    Nagnjeni k zanič hrbtenici? Ma ne pri teh letih. Če bi imel skrbne lastnike ves čas, tega najbrž ne bi bilo. Mi smo imeli pekineza nekoč in do 10. leta je bilo vse v redu.

    Sedaj pa sem pri čivavah in imam punco s super geni! :)

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Saj sem rekel, da je še prezgodaj za te težave, ampak vseeno so pekinezeki nagnjeni k temu sranju že sami po sebi. Jodek ima pač to nesrečo, da je zaradi kretenov od prej, bogi že veliko prej.

    Čivave pa so menda kar trpežne, ja. Izven težav z dihanjem menda ni kaj dosti panike.

  16. klemenix klemenix pravi:

    Opa, lep zapis! :) Zapis, ki ga lastniki in ljubitelji psov še kako razumemo.:) Pes je res prekrasno bitje. Naša 12let stara psička nas zna spraviti v dobro voljo (res se ji lahko po cele dneve smejimo) ter hkrati naredi tudi kaj resnega. :)
    Sicer me je pa presenetilo, ko si zapisal, da si imel tudi bokserja. Te dni se veliko pogovarjam z lastniki bokserjev in večina jih je imela že poprej oz. jih planira imeti tudi v nadaljno, kao: enkrat bokser vedno bokser.
    Me pa seveda veseli, da si se odločil in Joduju omogočil lep preostanek zrelega življenja, če že kot otročič ni imel te sreče.

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bokserja, no ja, bokserko Aliso, smo imeli, ko sem bil še mulc, ki ni imel pojma kaj pomeni imeti psa. Pa imeli smo jo za kratek čas, potem smo jo dali na deželo, k eni familiji, kjer bila res srečna in zadovoljna. Nekajkrat sem jo še videl in vedno se me je spomnila, pa bil sem vesel, da tako lepo skrbijo zanjo novi lastniki. Je pa en lep spomin iz morja, ko me je ponoči, ko smo šli na sprehod, zeblo, pa seje ulegla čez mene in me grela. Prav začutila je, da rabim toplino. Tega ne bom nikoli pozabil. A moja pesika to nekako ni bila nikoli, ta čast je naprej pripadla naši francoski buldiki Ajki.
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2007/06/27/ajka-1994-2005/
    http://www.youtube.com/watch?v=7uaKQ8Va8xA
    Potem pa seveda čivavici Maši.
    http://www.youtube.com/watch?v=64qjgnIyj_I
    Ampak Jodi poseka vse, on je res nekaj posebnega.

  18. barbara pravi:

    Ampak je pa pedanten :) . Se mu vidi, da je pes s karakterjem :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !