Arhiv za November, 2012

X Factor US 2012: Izpadla Arin Ray in Beatrice Miller

24.11.2012 ob 20:56

Da je prvi izpadel Arin Ray, je bilo pričakovano. Ni bil slab, toda večina ostalih je bila boljša od njega. Je pa škoda, da mu Demi Lovato ni dala boljših pesmi, kjer bi lahko res prišel do izraza kot lani Marcus Canty, ki je s podobno špuro prilezel zelo visoko. Je pa zanimivo, da je Ray lani izpadel kot član skupine, letos pa še kot solist, kar verjetno ni ravno najbolje za njegovo samozavest, je pa res, da je obakrat prišel do finalnih oddaj in ujel precej pozornosti za nadaljevanje kariere. Po moje bi letel še dlje, če bi ga imel v rokah L.A Reid, ki letos nima pevca v svoji osnovni sceni, mu pa vsekakor želim vse naj naj na nadljni glasbeni poti, saj je bil okej dečko, kateremu sem privoščil vsaj še en krog, saj si ga je zaslužil veliko bolj od Emblem3 in CeCe Frey.

Ko smo že pri Freyjevi, tudi tokrat je bila v bottom twoju, kjer je morala premagati Beatrice Miller. Četudi sem Millerjevo vedno kritiziral, pa lahko zdaj rečem, da mi je sparala srce s svojim poslovilnim nastopom in jokom, ko je izvedela, da mora domov. Freyjeva ni pela slabo, toda Millerjeva jo je pohodila kot za šalo. Millerjeva je ravno v survival songu izvedla svoj najboljši nastop ever, zato mi jo je bilo na koncu dejansko žal. Zajeban moment, eden tistih, ki sesuje tudi gledalca. Sem pa prepričan, če letos ne bi bilo Carly Rose Sonenclar, da bi Millerjeva ujela veliko več naklonjenosti gledalcev.

YouTube slika preogleda

RIP: Larry Hagman (1931-2012), Deborah Raffin (1953-2012)

24.11.2012 ob 06:06

Še zdaj mi ni jasno, zakaj sem vedno gledal le Dinastijo, Dallas, kjer je Larry Hagman igral nepozabnega J.R. Ewinga, pa me nekako ni preveč zanimal. Je pa zanimivo, da se je Hagman, ki je včeraj izgubil bitko z rakom, letos še enkrat vrnil kot J. R. Ewing v nadaljevanju Dallasa. Itak, če rečem Larry Hagman, moram reči tudi J. R. Ewing, ta zlobni, psihopatski, narcisoidni, nesramni in pokvarjeni baron in bogataš, ki je ameriško publiko zabaval med leti 1978 in 1991 in postal eden izmed najbolj znanih in legendarnih televizijskih likov vseh časov.

Četudi sem imel vedno občutek, da je Deborah Raffin, ki je v sredo umrla za levkemijo, britanska igralka, temu seveda ni bilo tako. Ne bom rekel, da je bila zares znana, rekel pa bom, da sem si jo najbolj zapomnil po filmu Death Wish 3, kjer je delala družbo Charlesu Bronsonu, pa morda še po drugem delu filma Scanners, ki ga ni videl skoraj nihče, pa po drami The Sands of Time, kjer je igral tudi Michael Nouri, pa pustolovščini Night of the Fox, kjer je bil glavni tudi Michael York, pa filmčku Morning Glory, kjer je igral tudi Christopher Reeve, in seveda po mini seriji Noble House, kjer je bil glavni Pierce Brosnan. V sedemdesetih je vohala filmsko kariero, nato pa se je za vedno preselila na tv ekrane, kjer ji sploh ni šlo slabo.

King of R&B

24.11.2012 ob 05:28

It can’t get better than this.

YouTube slika preogleda

X Factor US 2012: Četrta finalna oddaja

22.11.2012 ob 21:51

Uf, jebemti ej, tole pa je bila emotivna bomba. Brez dvoma ena izmed najboljših oddaj letošnje in lanske sezone, tudi vokalno in performersko. Toliko iskrenih čustev kot jih pokažejo vsi ti tekmovalci, ne vidiš pri nobenem znanem pevcu. Tu gre res za željo po uspehu, za močno hotenje po drugačnem življenju, za solze sreče in kamen, ki se po vsakem dobrem nastopu odvali od srca. To je point glasbenega šova, s tako neverjetnimi osebnimi zgodbami v ozadju, da tudi gledalec ne zmore zadržati solza in vsem tekmovalcem iskreno privošči napredovanje v naslednji krog.

Pa gremo najprej na malo zajebancije, da sprostimo emocije. Jp, med publiko so včeraj sedeli tudi Kim, Kanye in Bruce, kar je jasno, saj šov poleg Maria Lopeza vodi tudi Kourtney Kardashian, ki sploh ni tako zelo slaba kot mnogi čvekajo po twitterju in facebooku. Pa še vedno je ubrisana na Cowella, kateremu je tokrat sedla celo v naročje in mu v obraz nabila rdečico.

Medtem, ko se Demi Lovato še vedno dobro drži in solidno konkurira Cowellu in L. A. Reidu, pa Britney nikakor ne zmore skupaj spraviti več kot enega kratkega stavka, ki ga dejansko ponavlja pri vseh tekmovalcih. Britney je resda dobra za rejting tega šova, ker je ipak Britney, toda kot retorik je porazna in od nje praktično ni nobene koristi. Jo pa tokrat pripenjam na sliki zgolj zaradi majhnega psička, ki ga je imela v naročju med vajo z Beatrice Miller.

Okej, gremo na tekmovalce, ki jih je ostalo še deset in jih bodo danes v drugi krog spustili le še osem, kar pomeni, da bosta spet izpadla dva.

Tate Stevens, še en dober nastop tega priljubljenega in čedlje bolj popularnega kavboja, ki nikoli ne kiksne niti za pikico. Če ne bi videl nastopov, ki so sledili za njim, bi ga postavil med najboljše. Ker sem jih videl, pa lahko rečem, da je bil tokrat malce zadaj, saj ni ujel presežka, ki je uspel njegovim tekmecem.

Diamond White je bila včeraj nad oblaki. Diamond White je bila včeraj Whitney Houston v malem. Enkraten nastop, enkraten vokal, pa toliko emocij, da sem komaj sfolgal. To je bil nastop, zavoljo katerega je Diamon spet moja glavna favoritka za končno zmago. Jp, ko je zapela Diamond White, sem na Tatea Stevensa pozabil že v petih sekundah.

Emblem3, hudo povprečno in velik korak nazaj od prejšnjega tedna. Po moje se bo zgodba za te pobe kmalu končala, saj enostavno nimajo tistega, kar bi morala imeti skupina, ki hoče do velikega finala. Pa tudi fušajo čedlje bolj.

Arin Ray, Hero Enriqueja Iglesiasa je resda supeer izbira za thanksgiving day, toda Ray ni bil dovolj prepričljiv in nalogi žal ni bil kos, kot so pravilno ugotovili tudi člani žirije. Po moje je bil to njegov zadnji nastop v tem tekmovanju, saj je konkurenca enostavno prehuda.

CeCe Frey, stokrat boljše kot prejšnji teden, pa čustveno ozadje petja za sestrico, ki je umrla za celebralno paralizo, toda Diamond White ni bila do kolen. Diamond White je zanjo to, kar je Whitney Hosuton za Sanjo Grohar. Freyjeva je imela svoje momente, toda njen vokal ni takšen, da bi premikal gore. Je pa iskreno jokala po koncu pesemi, kar jo zna morda spet pripeljati v naslednji krog, saj so jo začeli ludje imeti radi.

Fifth Harmony, ta dekleta so res neverjetna. Vse pojejo tako zelo perfektno, da bi lahko kadarkoli postale solo pevke. Še en dih vzemajoč nastop, ki je tudi mene ponesel na oblake. Enkratno, res.

Beatrice Miller, ej, če nima ta punca najbolj bizarne familije ever, potem ne vem kdo jo ima. Pazi to, Millerjeva ima dva mami, ki sta lezbijki, njeni dve posvojeni sestri pa sta Azijki. Prava mala komuna, ki ruši rasne in spolne tabuje. Če rečem, da je bila Millerjeva tokrat najboljša do zdaj, ne zgrešim kaj dosti, toda to še vedno ne pomeni, da je bila boljša od svojih glavnih konkurentk, ki so jo zasenčile v vseh pogledih.

Vino Alan, ko sem videl nastop Diamond White, sem bil sto posto, da je oddaja njena. Ko je na oder stopil Vino Alan, pa sem spremenil mnenje. Vino je bil tokrat vrhunski, tako zelo prepričljiv in vokalno močan, da sem odprl usta in ga pogledal trikrat zapored. Nikoli si ne bi mislil, da bo pesem God Bless the USA kdo sposoben zapeti bolje od Beyonce. Vino jo je, zato lahko rečem le, vau faking vau in ga zapičim med svoje favorite za končno zmago.In seveda, če ga ne bi Lovatova končno pohvalila, bi ji skozi ekran primazal šamar.

Paige Thomas, končno komad, ki ji je bil pisan na kožo, jebemti no. Super nastop, čustveno tako močan, da ga je komaj speljala do konca. Posvečen njeni mamici, ki je umrla v prometni nesreči za božični večer, in njeni hčerkici, ki so ji solze tekle med publiko. Thomasova, ki ima pod vratom tatu hčerkinih nogic, je prejšnji teden komaj prilezla dalje, zato upam, da ji bo tokrat lažje, saj bi si brez dvoma zaslužila še en krog. Dobra pevka je, rojena zvezda, le prave komade mora dobiti v usta pa zmaga.

Carly Rose Sonenclar, pa to ni res no, kak talent je ta punčka. Neverjetno, res. Njena verzija Somewhere Over the Rainbow je bila še boljša od Judy Garland, jebemti no. Ko je zapela Diamond White, sem imel v glavi, da je to nepremagljivo. Ko je zapel Vino Alan, sem ostal brez besed in pozabil celo na Diamond White. Ko je zapela Caryl Rose, pa sem takoj pozabil celo na Vina Alana. Če ta punčka na koncu ne zmaga, bom res šokiran.

O prvih treh ni dileme, to so Caryl Rose Sonenclar, Vino Alan in Diamond White. O zadnjih dveh tudi ne, to so Emblem3 in Arin Ray. Med dobre bi dal seveda še Tatea Stevensa, Fifth Harmony in Paige Thomas, med tiste, ki jim morda grozi slovo pa CeCe Frey in Beatrice Miller. Bojim se, da bo prva izpadla Paige Thomas, morda tudi Arin Ray, skoraj prepričan pa sem, da se bottom twoju ne bodo izognili Emblem3 in CeCe Frey.

MC Hammer: 2 Legit 2 Quit

22.11.2012 ob 18:17

MC Hammer, ki se je v času komada 2 Legit 2 Quit preimenoval samo v Hammerja, je bil, kot sem že večkrat zapisal, del moje hip hop mladosti. Tisti prvi pravi rap zvezdnik, ki je sicer na nak način uničeval pravi rap, a bil vseeno velika faca, na katero smo migali v srednji šoli. Še posebej na komad Let’s Get It Started, ki ga je posnel dve leti pred gromozanskih uspehom albuma Please Hammer Don’t Hurt ‘Em, s katerim se je zacementiral med največje zvezdnike devetdesetih. Jp, Mc Hammer je bil Michael Jackson hip hopa, kar je več kot nazorno pokazal v spektakularnem videospotu za pesem 2 Legit 2 Quit, kjer mu na začetku družbo dela celo James Brown. In pazi to, Brown ga pošlje na misijo, kjer mora dobiti rokavico Michaela Jacksona in tako postati edini pravi Brownov naslednik. Vse skupaj je seveda precej pretenciozno, toda v skladu hip hoparskega superzvezdnika, ki je znal za razliko od večine takratnih rapsov tudi odlično plesati in zganjati Jacksonov šminkeraj. Da na koncu spota nekdo dejansko odigra Michaela Jacksona, ki gleda Hammerjev koncert in začne z orokavičeno roko kazati njegove gibe, je seveda v kontekstu dobre zajebancije, ki je bila všeč tudi pravemu Jacksonu, kateri je vse skupaj tudi blagoslovil. Nimaš kaj, Mc Hammer je bil na začetku devetdesetih res nad oblaki, zato mi še vedno ni najbolj jasno, da je potem svojo kariero tako ekspresno zajebal in nekaj časa po albumu 2 Legit 2 Quit celo bankrotiral.

YouTube slika preogleda

Ena na Ena tretji teaser

22.11.2012 ob 14:23

Akcija se začne v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri, na Arena Tv.

Recenzija: Pitch Perfect

21.11.2012 ob 22:41

PITCH PERFECT

Če sem iskren, sem glede na trailer pričakoval boljšo komedijo. Še posebej izven petja, kjer so prizori večkrat precej poceni, neprepričljivi in na stopnji klišejskih najstniških komedij. So pa zato glasbene sekvence toliko boljše in narejene v špuri tistega pravega feel good movieja, ki gledalca napolni z dobro voljo in pozitivno energijo. Prav zato tudi šenkana ocena, verjetno še zavoljo tega, ker sem saker na X Factor fore in ker se mi zdi, da filmov na to temo močno manjka. Ampak res, plesnih filmov je na stotine, filmov o pevskih tekmovanjih pa, če se ne motim, praktično ni. Tudi zaradi tega mi je trailer film Pitch Perfect deloval tako zelo zanimivo in zabavno, kar pomeni, da sem dobil v glavo, da bom gledal zelo dobro glasbeno komedijo, ki me ne bo pustila na cedilu. Kot sem dejal že na začetku sem vendarle nekoliko razočaran, saj sem dobil premalo zares dobrih prizorov in preveč nekih mašil, ki so jih v film očitno vtaknili le zaradi minutaže. Je pa celota, ki jo poleg Anne Kendrick sestavijo še Brittany Snow, Anna Camp, Alexis Knapp, Ester Dean, Hanna Mae Lee in seveda Rebel Wilson, članice skupine The Bellas, ki se prijavijo na pevsko tekmovanje, vseeno zadovoljiva in okej glasbe polna sprostitev, ki seveda dosežek vrhunec med uličnim riff offom, kjer punce počijo tudi vedno frajersko No Diggity.

Ocena: 6/10

YouTube slika preogleda

Recenzije: Madagascar 3, Brave

21.11.2012 ob 18:18

MADAGASCAR 3: EUROPE’S MOST WANTED

Upal bi reči, da je tole najboljši Madagscar do zdaj, kar je zares neverjetno, saj gre za tretji del franšize, kar ponavadi pomeni le še klišeje in nategovanje zaslužka kot v primeru nove Ledene dobe, ki je bila res zanič. Jp, tretji Madagascar je odlična risanka, je enkratna mešanica zabave, akcije in kvalitete, ki v slow motion prizorih jemlje dih in zasenči večino živih akcijskih filmov, ki lahko o tako osupljivo narejeni animaciji samo sanjajo. Tretji Madagascar je čista uživancija za vso družino, enkrat norčava in otročja, drugič pa dovolj prebrisana risanka, da potegne otrokom in odraslim. In tu so spet Alex (Ben Stiller), Marty (Chris Rock), Melman (David Schwimmer), Gloria (Jada Pinkett Smith) in Julien, ki začnejo sredi Afrike pogrešati svoj newyorški živalski vrt, zato jo mahnejo na cirkuško turnejo po Evropi in čakajo na trenutek, ko jih bo pot spet zanesla v Ameriko. To seveda pomeni, da jim družbo delajo cirkuške živali, ki upajo, da jim bodo naši junaki popestrili predstavo (tigrico Gio govori Jessica Chastain, tjulnja Stefana pa Martin Short), cel kup preglavic pa jim povzroča histerično zlobna policistka Chantel DuBois (Frances McDormand), ki je brez dvoma eden izmed najboljše zamišljenih animiranih likov zadnjega časa. Drugi Madagascar je bil korak nazaj, tretji pa se lahko kot za šalo kosa z originalom.

Ocena: 8/10

BRAVE

Čudovita risanka, ena najlepših in najboljših, kar sem jih videl v zadnjem času. Tisti pravi Disney, če povem čisto preprosto. Sicer pa zgodba o trmasti princeski Meridi (Kelly Macdonald), ki ji gre na živce, da jo hočeta starša (Billy Connolly, Emma Thompson) poročiti z enim izmed lokalnih snubcev, ki se borijo za njeno naklonjenost, zato obišče čarovnico (Julie Walters), ki njeno mamo spremeni v medvedko, kar seveda povzroči cel kup zabavnih, nevarnih in tudi čustvenih situacij. In ko smo že pri čustvih, Brave jih premore toliko, da gledalec komaj verjame, da gre za risanko. Pa animacija, joj, kako zelo dovršena, enkratna in dodelana je. Pa glasovna karakterizacija, mojstrsko res. Pa slow motion sekvence, še boljše kot pri zgoraj opisanem Madagascarju. Vizualna bravura, dovršen scenarij, ravno prav norčavi dodatki, zvrhan koš kvalitete in prepričljiva mešanica akcije, pustolovščine, komedije, dramskih momentov, misticizma, pravljice, časovne nostalgije in vsega tistega, kar neko risanko odnese nad oblake. Povedano drugače, Brave je risanka, ki bi si zaslužila nominacijo tudi v kategoriji igranih filmov.

Ocena: 9/10

American Music Awards 2012 (tretji del)

21.11.2012 ob 15:15

Četudi mi Pink ni več kaj dosti všeč, saj dobim občutek, kot da bi že deset let poslušal isti komad, lahko rečem, da je s svojim nastopom resnično razturala. To ni bil le nastop, to je bil izrazni ples, čista gimnastika, kjer sem samo čakal, kdaj si bo polomila hrbtenico. Sem pa sto posto, da ob vsem tem zviranju ni zmogla peti v živo, saj se je vokal slišal preveč brez napake.

Christina Aguilera, ki je malo nazaj izdala novi album, je resda še vedno vrhunska pevka, toda  nekdo bi ji moral vendarle povedati, da je s tem svojim kao izzivalnim stajlingom precej patetična in bizarna, saj ima preveč kilogramov. Da se razumemo, ni panike, da se je zredila, panika je, ker se še vedno oblači kot takrat, ko je bila suhica.

In še legenda Stevie Wonder, vsaj nekdo, ki je tole prireditev dvignil na višjo raven, kar se kvalitetne muske tiče. Četudi ga je povsod dovolj, sem ga vedno znova zelo vesel, saj je faca in možakar, ki ga od nekdaj štejem med svoje top izvajalce vseh časov.

Pa naj omenim še Carrie Underwood, ki ob svojih dosežkih deluje stokrat bolj iskreno kot Tylor Swift, ki izvaja lažno skromnost in se kljub milijardi nagradam, ki jih je dobila v zadnjih letih, še vedno čudi, da je kaj takega mogoče. Pa Backstreet Boyse, ki jih je bilo ne glede na karkoli dobro videti med prezenterji. Pa Cyndi Lauper, ki že dvajset let deluje kot da so jo potegnili iz naftalina. Pa Brandy, ki se je poklonila Whitney Houston. Pa Usherja, ki si s svojim dance drekom ni zaslužil nagrade za naj r&b izvajalca. Pa Glorio Estefan, na katero sem skorajda že pozabil. Pa Pitbulla, ki še vedno uživa med svojimi party nastopi in mu je vseeno, da je pokradel že vse možne znane napeve iz preteklosti. In dokaj soliden nastop Chrisa Browna, Swizz Beatza in Ludacrisa, ki so počili Everday Birthday in me dvignili pokonci.

YouTube slika preogleda

Pahor vs. Türk, prvo soočenje

21.11.2012 ob 14:52

Jp, včeraj sta se prvič pomerila solo še na nacionalki, pod taktirko Lidije Hren, ki je bila dovolj prebrisana, da ju je pustila v neskončne debate in ni skakala v besedo ter težila s časovnimi omejitvami. Drži, ko je prišlo do zdaj že skrajno zoprnega in zlajnanega čvekanja o stricih iz ozadja, je Türk prevzel vodenje oddaje in hotel od Pahorja na vsak način izvedeti imena ter pojasnila, kaj točno je od njega zahteval posamezen stric. Provokacija se mu seveda ni izšla, Pahor pa mu je dejal: “Ne bom imenoval oseb – ne zato, ker nisem pogumen, ampak ker nisem neumen.” Če je to glavni adut aktualnega predsednika, se mu naslednjo nedeljo obeta grozljivo slab rezultat. Če misli s takimi poceni in prozornimi forami sesuti Pahorja, lahko  že danes zapusti tekmo za predsednika, saj nima osnovnih šans za zmago. Okej, Türk je resda deloval zbrano, samozavestno, odločno in suvereno, toda ta fora s strici iz ozadja mu ne bo prinesla zmage in je začela delovati sila obupano. Eno je, če jo reče  Kučan, ki je v zadevo neposredno vpleten, ali novinarka, kipač nabija rejtinge, povsem drugo je, če jo reče Türk, ki bi moral biti dovolj pameten, da bi pogruntal, da s tem ne bo pridobil novih volivcev. Je bil pa Pahor včeraj začuda nekam miren, potlačen, utrujen, celo otožen. Za razliko od Türka, ki je bil spočit, sploiran in poln energije, kar pomeni, da bi lahko Pahorja zasenčil brez te otročje provokacije. Vsaj v prvi polovici oddaje, kjer Pahor resnično ni bil v pravi formi in se je začel prebujati šele proti koncu oddaje, kjer je bil seveda spet tak kot zna biti samo on.

Balkanski bojevnik

20.11.2012 ob 19:09

Je mogoče, da so bili pobje res nedolžni, ali pa gre za kronski dokaz, da je z našo pravno državo nepreklicno konec? Ali drugače, so pobje oproščeni, ker je naše sodstvo podkupljeno in pokvarjeno, ker so bil res nedolžni, ker so bili tožilci totalno nesposobni ali ker so dokaze proti njim dobili nezakonito?

In hej, kako je mogoče, da so njihove sodelavce z istimi dokazi v tujini spravili za zapahe, pri nas pa davkoplačevalce morda čaka celo tožba zaradi kršenja človekovih pravic?

American Music Awards 2012 (drugi del)

20.11.2012 ob 15:32

Žal so tudi Ameriške glasbene nagrade le še lov za popularnostjo, kjer kvaliteta ni več važna, kar pomeni, da se lahko med nominiranci znajdejo le tisti glasbeniki, katerih albumi izjemno dobro kotirajo na prodajnih lestvicah. To seveda ni kul, saj se potem zgodi, da zmaga skrajno povprečna Carly Rae Jepsen, in kar je še bolj pomembno, tudi nastopi na odru z redkmi izjemami ratajo srednja žalost, saj zares dobrim pevcem in pevkam ne dajo več možnosti. Ameriške glasbene nagrade so ratale čista komerciala, odlična priložnost za prodane glasbenike, ki so zares dober komad nazadnje naredili pred desetimi leti.

Prav zato pa sem zelo vesel dejstva, da je Justin Bieber pometel s konkurenco. Četudi se sliši še tako butasto, je prav Bieber v vsej tej mineštri dance dreka daleč najboljši, zato si je vse tri zmage več kot zaslužil. Njegov album Believe je okej zadeva, je dosti bolj kul od večine starejših konkurentov kot sta recimo Usher in Chris Brown, ki sta padla v elektroniko in delata sramoto r&bju. Bieber je bil zvezda večera, njegov zahvalni govor, kjer je napadel svoje številne hejterje, pa je bil za njegov ego seveda čista nirvana. Pa tudi šaliti se zna, ko je treba, recimo takrat, ko ga je hotela pojesti Jenny McCarthy, skratka, en tak skulirani dečko, ki tudi najboj gorečim nasprotnikom počasi zapira usta s svojimi uspehi.

Druga zvezda večera je bila seveda Nicki Minaj, na odru tudi v duetu z Bieberjem, drugače pa modelka, ki mi je čedalje manj všeč, kar je škoda, saj je res obetala. Njen novi album je še večje sranje od prejšnjega. Njen novi album sploh ne bi smel tekmovati v kategoriji hip hopa, saj je jeben dance bullshit in sramota za ženske raperke. Nicki je bila zelo kul, ko še ni imela albuma in je pokala le featuringe, zdaj je le kurčeva Barbika in wannabe Lady Gaga, ki je pozabila na musko in se gre samo še šminkeraj in maškarado.

Ena na Ena drugi teaser

20.11.2012 ob 01:17

Akcija se začne v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri, na Arena Tv.

American Music Awards 2012 (prvi del)

20.11.2012 ob 00:10

Začel bom z vrhuncem, ki me je fuknal po tleh. Jp, it’s Hammer time again, jebemti. Nori občutki nostalgije, ki se jih na tak konkreten način ne spomnim že dolgo časa. O ja, to, kar je bil MC Hammer v devetdesetih, je Psy v novem tisočletju. Prav zato je bila ideja, da oba skupaj zaplešeta na odru in združita Gangnam Style in 2 Legit 2 Quit, vrhuska in mitska. Psy je zdaj korejski Michael Jackson, Mc Hammer pa je bil Michael Jackson hip hopa. Pa saj ga ne moreš sovražiti, ko je tako zelo simpatičen, pozitiven in iskreno navdušen nad vso slavo, ki se mu dogaja. Prejšnji teden je plesal z Madonno, malo nazaj z Britney, zdaj pa z Mc Hammerjem na American Music Awards. Je bil pa Mc Hammer letos star že 50 let, kar pomeni, da je v izjemni formi in da še vedno pleše tako dobro kot pred dvajsetimi leti, ki je bil na vrhu sveta.

Nekoč in danes: Jodie Foster

19.11.2012 ob 21:00

Dejstvo, da za igralko in dvakratno oskarjevko kot je Jodie Foster v Hollywoodu zadnja leta ni več pravega dela, je izjemno zaskrbljujoče, da ne rečem sramotno. Fosterjeva, ki danes praznuje Abrahama, bi morala biti v akciji kot Merly Streep, saj je na njenem nivoju, ko ujame pravo vlogo, zato mi res ni jasno, kaj za vraga se je zgodilo z njeno kariero oz. kako je mogoče, da je dejansko padla v B ligo in da se ji dober film prikaže le še na vsakih sto let.