Recenzija: Resident Evil: Retribution

18.09.2012 ob 03:00

RESIDENT EVIL: RETRIBUTION

Začel bom s finalnim fajtom, kjer se med snežnim metežem med seboj udarijo Milla Jovovich, Michelle Rodriguez in Sienna Guillory. Prav ta finalni fajt je namreč edina dobra stvar petega dela Resident Evil franšize. Tudi zato, ker gre za okej poklon Kill Billu, ali če gremo še bolj nazaj, filmu Sex and Fury, ki ga je leta 1973 posnel Norifumi Suzuki. Vse ostalo je slabo, vse ostalo je dolgočasno nabijanje slow motiona in klišejev, ki jih je dosti bolje obračal Resident Evil: After Live, po moje najboljši del celotne serije, ki očitno še vedno služi dovolj denarja, da je ne nehajo snemati. Režiser Paul W.S. Anderson, sicer tudi možek Mille Jovovich, ki je seveda spet Alice, zloglasna borka proti zombijem, ki jih Umbrella Corporation tokrat razpase po vsem svetu, namreč ne loči več med filmom in računalniško igro, kar pomeni, da gledalca fila le s posebnimi efekti in računalniško animacijo, ki resda deluje vizualno osupljivo, a zelo hitro tudi dolgočasno, nezanimivo in tečno. Jebat ga, v kinu hočem film, ne pa računalniške igre, saj nimam joysticka, ampak sem plačal karto.

Ocena: 4/10

 

2 komentarjev na “Recenzija: Resident Evil: Retribution”

  1. Inox pravi:

    Tale film sem precej nestrpno čakal. Upam, da me glede na relativno slabo oceno vseeno ne bo razočaral :) Slabše kot Starship troopers: Invasion ne more biti kjer so iz filma dejansko naredili animirano risanko (za bruhat).

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tega nisem videl, mi je bil pa prvi del Troopersov takrat zelo dober film. Po moje ga bom kmalu pogledal še enkrat.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !