Recenzija: Tito

11.07.2012 ob 00:25

Jp, tole je 12 delna dokumentarno igrana tv serija režiserja in scenarista Antuna Vrdoljaka, tudi avtorja filmov U gori raste zelen bor in Duga mračna noč, ki jo je leta 2010 za milijon evrov posnel za hrvaško televizijo in s prvim delom podrl rekorde gledanosti. Če rečem, da gre za atentat na Tita in njegovo zapuščino, ne zgrešim kaj dosti, saj se Vrdoljak loti le njegovih slabih plati. Resda natančno, kompleksno, s celo kopico intervjujev in tako, da bi mu gledalec res lahko verjel na besedo, toda enostransko in z namenom, da Tita potepta in sesuje na prafaktorje. To seveda ni dobro, saj sicer zelo kvalitetni doku zaradi tega izgubi precej verodostojnosti in izpade kot maščevanje. Kot povračilni udarec za kak tragičen dogodek avtorjev, ki so Tita pač sovražili. So pa tole serijo, kjer v igralskem delu v prvi vrsti stojijo tudi Goran Višnjić, Tarik Filipović, Ivo Gregurević, Goran Navojec in Mirjana Rogina, ki upodobi Jovanko Broz, če se ne motim, kritizirali tudi kritiki in zgodovinarji, ki so dejali, da ni preveč točna in da si Vrdoljak precej reči razlaga po svoje. So pa intervjuji in pričevanja vseh sodelujočih, kjer je tudi Milan Kučan, kot sem že povedal, zelo prepričljivi, kar pomeni, da Vrdoljak vendarle uspe Tita sklatiti na realna tla pri tistih, ki ga še vedno idealizirajo in v njem vidijo same dobre stvari. To seveda velja za svinjarije z Golim otokom, za povojne poboje, za likvidacijo političnih nasprotnikov in Titovega lomastenja na oblast pred in med vojno, kjer je bil res pacek, če povem zelo preprosto. Pogrešal sem zvezdniški del, se pravi Titova popstar leta, filme in dogodke, ki jih Vrdoljak le bežno ošvrkne, saj ga ne zanimajo, ker Tita očitno res prezira. Pa preveč je Golega otoka in povojnih pobojev, pa tudi sojenja nadškofu Alojziju Stepincu in dogajanja pred vojno, premalo pa Jovanke, obiskov v tujini in neke splošne ocene o Titovem delovanju in pomenu. Serija tako večkrat pozabi na Tita in jo odnese le v obračunavanje z njegovimi zlodeli, kar seveda ni dobro, saj je naslov Tito, ne pa Goli otok in povojni poboji. Gledalec je nad prikazanim resda pretresen, toda dejansko o Titu ne zve tistega, kar bi si želel, saj ga Vrdoljak večkrat potisne v ozadje. To še posebej velja za drugo polovico epizod, kjer je tudi igranih delov čedalje manj, saj Vrdoljak izvaja direkten atentat in si daje duška povsod tam, kjer dobi priložnost. In pozor, HTV je odobrih le 6 epizod, ko jih je Vrdoljak prinesel 12, pa se je zapletlo pri predvajanju celotne serije, kar je dvignilo precej prahu. Tito je vsekakor zelo zanimivo, insajdersko in precizno seciranje pretekle zgodovine Jugoslavije, kjer tudi igrani deli, v katerih Tita upodobi Boris Svrtan (najboljši so deli, kjer Tito po vojni obišče Stalina, kjer pride na obisk ruski maršal Tolbukin in kjer ga med vojno preseneti prihod Herte Haas), delujejo okej in dobro zmiksano v podajanje zgodbe. Prav zato je škoda, da gre za tako enostransko serijo, kjer Vrdoljak Titu dejansko ne pripiše niti ene dobre stvari in pred kamero ne povabi nikogar, ki bi Tita zagovarjal in navedel vsaj kako zanimivo ter zabavno anekdoto.

Ocena: 7/10

 

19 komentarjev na “Recenzija: Tito”

  1. Tadej pravi:

    Kaj pa dokumentarec Lordana Zafranovića, ki ga je snemal istočasno kot Vrdoljak tega?

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pride na vrsto zelo kmalu. Me zanima, če je kaj drugačen od Vrdoljakovega. Je pa interesantno, kako je bil Tito leta 2010 spet aktualen za filmarje. Kar tepli so se, kdo bo prvi posnel doku o njem. Pa nekje sem bral, da je imel svoj projekt v glavi tudi Sylvester Stallone.

  3. tomo pravi:

    Tega filma jaz nisem gledal in ga tudi ne bom,že tako preveč slišim od peščice farških znancev kok jim je bilo hudo v jugi in da če bi domobranci da bi že takrat meli svojo lastno državo in kaki morilec bil Tito pa bla bla bla.Aja Iztok a si že gledal dokumentarec The weight of chains(Težina lanca) ki govori o tem da je bila Jugoslavija velesila,pa da naj bi bili severnjakom in amerikancem ogromen trn v peti in o tem kdo nas je izdal,zato je pa film marikje prepovedan oz nezaželen.Nekaj podobnega kot Zeitgeist.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nisem, sliši pa se zelo zanimivo. Kje se ga da dobiti?
    Glede Tita, ogromno slabih reči žal res drži, to si je treba priznati in se soočiti z resnico, ki je dolga leta nismo vedeli, je pa tudi res, da je naredil ogromno dobrega, kar bi radi zdaj zbrisali in ga prikazali le kot slab lik.

    To o domobrancih pa je taka bedarija, da glava boli. Če ne bi bilo NOB, bi bili danes pod Nemčijo, pod Rusijo ali pa bi vsi skupaj pocrkali v kakem logoru. Resda so bile zaradi NOBa tudi žrtve, ki jih v kakem drugem scenariju ne bi bilo, ampak to je bil edini način, da se ohranimo in borimo za svojo deželo. Ante Pavelič je s svojimi ustaši kapituliral že na začetku vojne in vse do konca lizal rit Hitlerju, Draža Mihajlović pa se ni hotel boriti in je potem raje paktiral z okupatorjem, ko je videl, da mu Tito pobira slavo in oblast. Toliko o domobrancih.

  5. tomo pravi:

    Ma ja se dobi na na torrentih in Partisu ker je nezaželen v republikah ker pove resnico in ga ful priporočam.Vem da je imela Jugoslavija slabe plati in da je bila diktatura in tudi Tito je bil daleč od popolnega,vendar v primerjavi z današnjo kvazi-demokracijo kjer se jemljejo pravice ki nam jih je Tito dal hvala lepa za tako kvazi-demokratično državo.Na žalost ga zaenkrat ni junaka ki bi tajkune naučil kozjih molitvic.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sem ga že našel na YouTubeu v desetih delih, zgleda zelo zanimivo, hvala za priporočilo, pogledam takoj ko bo čas.

    Res je, danes, ko naj bi imeli demokracijo in ko tako zelo črtimo totalitarizem, smo še na slabšem, saj gre dejansko za diktaturo, kjer so nam pobrali praktično vse, seveda v imenu varčevalnih ukrepov, kar je čisti blef.

    Kaj ti nuca demokracija, kjer te resda ne dajo na Goli otok, če kaj zineš čez vlado, ko pa živimo v čistem sužnjelastniškem sistemu, kjer bo vsak mesec še slabše.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tule Vrdoljak govori o svojem dokumentarcu:
    http://www.vecernji.hr/vijesti/vrdoljak-tito-je-bio-sarmer-manipulator-a-tudman-krut-clanak-136808

    http://www.slobodnadalmacija.hr/Spektar/tabid/94/articleType/ArticleView/articleId/79918/Default.aspx

  8. xxx pravi:

    Weight of Chains je čista patetika… ‘Slovenia and Croatia choose independance over peace’…Miloševića skor predlaga za nobelovo nagrado za mir…njegov svetovalec je prikazan kot najbolj kredibilen komentator v ‘dokumentarcu’ (kar seveda ni napisano, le svetovalec predsednika)…

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Miloševiču res mi dosti manjkalo, da bi dobil Nobelovo, saj se je svetu neko obdobje prodajal kot mirovnik, ki bo končal vojno v Jugi. Potem je seveda spet pokazal pravi obraz. Torej to ni nobena patetika, ampak so dejstva. Tagline okoli miru, pa je povsem dober za film in v pavšalnem kontekstu dejansko tudi resničen, tako da z njim nimam nobenih težav.

  10. spookymulder spookymulder pravi:

    Težko bi rekli, da je Vrdoljak naredil dokumentarni atantat na Tita, kvečjemu je naredil atentat na lažne oziroma pretirane bajke, ki so se splatle o Titovi veličini in brezmadežnosti. Mit o Titu se je gradil pol stoletja, zato je skrajni čas, da se prikažejo tudi mnoge slabe stvari, za katere so vsi vedeli, vendar si noben ni upal na glas o tem govoriti. Danes je seveda lahko opletati z jezikom, kako se je pod Titom živelo lažje in boljše, pa kako zanič je svoboda govora in podobne nebuloze, toda ko enkrat vidiš resnično zlo in miselno izprijenost totalitarnega režima, kar je Titova Jugoslavija seveda bila, ni več nekega racionalnega razloga, za pomisleke med nekdanjimi in zdajšnjimi razmerami (ne glede na to, da je seveda tudi sedanjost daleč od idealnih razmer).

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ni panike, da je pokazal te slabe reči, panika je, da ni pokazal nič drugega. Potem bi moral dati naslov Tito diktator ali Tito ubojica ali Titove slabe strane ali kaj podobnega, da bi gledalec takoj vedel kaj ga čaka. Če pa je dal naslov Tito, pa je za dober doku potrebno vse o nekem liku, ne le ena stran, kar deluje kot propaganda, se pravi isto kot to, kar je pol stoletja pred tem počela partija. Ker Tito je bil poleg tega, da je bil to, kar se mu očita, tudi kul figura, v tem je point, dragi prijatelj. Torej to ni Hitler in Stalin, ko je vse samo slabo, to je Tito, ko je precej tudi dobrega. In tu ga Vrdoljak polomi na polno, saj Tita samo napada. Je pa ironično, da je bil sam desna roka Tuđmana, ki je bil še en Tito in da naj bi celo ukazal napad na Knin, kar seveda zanika, a govorice so. Torej je dejansko zadnji, ki lahko na tak način sodi Tita.

  12. spookymulder spookymulder pravi:

    Hja, čakaj malo, kdo pa pravi, da je bilo pod Stalinom in Hitlerjem vse slabo. Stalin je industrijsko moderniziral do takrat povsem agrarno usmerjeno Rusijo, Hitler pa je Nemčijo potegnil iz ekonomske in industrijske stagnacije po 1. svetovni vojni in gradil infrastrukturo, ki se ji je čudil ves svet. Vendar, ali je to razlog, da bi morali te dobre plati njun vladavine navajati pri vsakem dokumenarcu o grozotah druge svetovne vojne ali holokavstu? Jasno da ne, vsak dokumentarec ima pravico, da se posveti določeni temi, če seveda to počne s pravo mero kredibilnosti in zgodovinsko integriteto, kar mislim, da je Vrdoljaku s pomočjo intervjujev in pričevanj ljudi, ki so dejansko doživeli represijo Titove diktature, več kot uspelo. Seveda je verjetno imel tudi svoje osebne motive in da tudi on ni neka brezmadežna cvetka, vendar to ne pomeni, da bi bili zločini Titovega totalitarizma kakorkoli manj zločinski, če bi zraven povedali tudi to, kaj da je vsega dobrega naredil za Jugoslavijo. Prej nasprotno, saj nekega režima ne moreš resnično objektivno soditi po tem, kako so v njem živeli tisti na čelu oziroma tisti, ki se jim je godilo dobro, temveč so najboljši pokazatelj represivnosti in resničnega obraza določnega sistema, tisti, ki so dejansko trpeli oziroma so bili mučeni ali so celo umrli zaradi drugačnih prepričanj in idealov.

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    O Stalinu in Hitlerju zganjaš demagogijo, ki je nepotrebna in iščeš dlako v jajcu, čeprav dobro veš kaj sem hotel povedati. Kot verjetno tudi veš kaj so kul reči okoli Tita, pa četudi mu jih otročje in trmasto nočeš priznati. Nisem rekel, da dobre reči zmanjšajo slabe, ampak govorim o kvaliteti dokumentarca, ki mora imati obe plati, če hoče, da ga bomo vzeli tako kot je treba. Daj razumi, da ne kritiziram tega, da je Vrdoljak sesul Tita, ampak da kritiziram dokumentarec kot tak. Vrdoljak je izprašal le tiste, ki so se jim godile krivice in tiste, ki Tita ne marajo, tistih, ki so živeli dobro ni poklical pred kamero, kot tudi tistih, ki v Titu vidijo kul lik, ne. V tem je bistvo, da ni crasha, da ni izziva, da ni dveh mnenj, da je samo eno in edino, kot v partiji, kar je za nek doku zelo slabo.

    Se pa nikakor ne strinjam, da se realnost vidi samo v tistih, ki so živeli slabo. Mora se viditi v obojih, v tem je bistvo. Še posebej, če je tistih, ki so živeli okej, ogromno in ne le peščica v razkošnih bajtah, kar je res blef.

    In če zmeraj trdiš, da dobre reči pri Titu ne zmanjšajo slabih, zakaj potem vedno znova slabe izničijo dobre? Dvojna morala, mar ne.

  14. spookymulder spookymulder pravi:

    Kot sem že dejal, ali je torej potrebno tudi pri dokumentarcu o holokavstu hkrati pokazati, kako je Hitler potegnil Nemčijo iz recesije, ali pa je treba tudi pri dokumentarcu o stalinističnem genocidu na Ukrajinci pokazati, kako je Stalin hkrati industrializiral Rusijo? Zakaj naj bi bila to demagogija? To se dejstva! Ki pa seveda na noben način ne naredijo slabih stvari kakorkoli bolj razumljive ali sprejemljive. Zakaj npr. bi bilo Titovo srečevanje s hollywoodskimi zvezdami kakorkoli relevantno s politiko Golega otoka? Bi morali v dokumentarcu o Hitlerju pred kamero poklicati tudi tiste Nemce, ki niso občutili nacističnega preganjanja židov in se jim je do konac vojne pravzaprav godilo čisto dobro? Bi morali o dobrih straneh Stalina pričati njegovi pribočniki, ki so živeli v razkošju in niso poznali pomanjkanja?

    Kot sem dejal, slabe stvari seveda ne izničijo dobrih, vendar pravičnost nekega sistema ne moremo ocenjevati po tistih, ki jim ni nič manjkalo, temveč po tistih, ki so bili prikrajšani in zatirani. Drugače bi se lahko prav v vsakem še tako slabem režimu našli osebki, ki niso trpeli pomanjkanja in se jim je pod takimi ali drugačnimi diktatorji in samodržci godilo čisto dobro. Nenazadnje je to tudi vprašanje pietete do vseh tistih, ki so pod totalitarizmi umrli po krivici, kot tudi sočustvovanja do tistih, ki so bili tako ali drugače preganjani ali mučeni.

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Spooky, to ni dokumentarec o Golem otoku in povojnih pobojih, ampak dokumentarec o Titu, ki ni samo Goli otok in povojni poboji. Zakaj se delaš neumnega no :)

    Ne govorim o hollywoodskih zvezdah, daj no, saj ni samo to kul pri Titu. To je pač meni kul, a tokrat mislim na resne reči, zaradi katerih ga je spoštoval ves svet.

    In hej, od kje ideja, da Tita tokrat zagovarjam? Rabiš očala?

    Sem morda zapisal, da je Vrdoljak bebec, da Titu očita Goli otok, saj se je vendarle družil s Sophio Loren? Daj no, ne nori prijatelj, zadihaj in razmisli kaj ti sploh pišem preden spet odgovoriš :)

  16. Lazo pravi:

    TITO je bil ljudski človek. Edini politik, ki je svoje premoženje zapustil ljudstvu.
    Dodajam obupano pismo neznanega delavca iz ene iz bivših republik nekdaj skupne države.

    Nepoznati autor

    DRAGI DRUZE TITO
    neću ti puno kukat, druže, samo te želim obavijestiti da su se gadne stvari dogodile

    Za rat si čuo… pobila se braća čim si ti pustio uzde iz ruku.
    To je bilo i prošlo, udarili mi granice između sebe pa sad ni mi tamo, ni oni amo.

    No da vidiš poslije belaja, moj druže. Nećeš vjerovati – opet došli na vlast kvislinzi, domaći izdajnici, svi oni koje si ti “nevine i na pravdi Boga” držao po kazamatima…. preuzeli su vlast, narode napucikali da se međusobno istrebljuju, poslije sve uništili, opljačkali, popaljetkovali i na kraju ponovo digli rampe i pustili Svabe u zemlju.
    Znam da se sad krstiš, iako si komunista, ali moro sam ti reć da su Svabe opet u zemlji. Preuzeli sve. I firme i banke i zgrade, upravljaju našom vojskom, diktiraju poteze “naše” Vlade, narod zadužili pa im tako na fin način oduzimaju kuće i imanja i ponovo ih tjeraju u šume ili pod most (kako koga dopadne).

    I kod nas ne cvjetaju ruže. Ona firma, u kojoj su radni vijek u sreći i veselju proveli moji roditelji (Bio si tu šezdeset treće, “fotografo” si stare pogone, sjećaš se?), spala i ta firma na niske grane. Ti i tvoji stvorili gigant, pet i pol tisuća duša je ovdje našlo svoju sreću. Danas, bit će sreća ako nas i pet stotina ostane.

    Svakog dana slušam plač i kuknjavu tih običnih ljudi, proletera…. u najboljim godinama ostali bez posla ili će ovih dana ostati bez posla, nadu su odavno izgubili, boljem se ne nadaju. Došlo vrijeme da mole Boga da ostanu jadni kakvi su sada, jer se nadaju još gorem. I često zazivaju tvoje ime; postao si kao neki svetac, zaštitnik proletera. I zato nemoj se više ostati tamo gore na Nebesima, nego silazi dolje i spašavaj nas dok se još ima što za spasiti. Ljut sam na tebe. Šta si čeko do sad? Pa ti si bar bio ažuran po tom pitanju. Švabe si dočeko puškom čim su primirisali tom svojom pohlepnom njuškom u ovaj naš kraj; i to u vrijeme kad su čak i sile poput Francuske drhtale od čizme NJemačkih osvajača. Šta ti je sad?
    Ajde, ajde, pakuj kofere i hvataj prvi vlak ili avion za ovaj svijet. Možeš skočit i padobranom ili kako god, ne znam kako se s onog stiže na ovaj svijet. Ponesi one svečane uniforme koje smo ti skrojili za života, čisto da te narod prepozna. Ali da skočiš i bez gaća, narod će te objeručke prihvatiti, vjeruj mi. Jer jedino još u tebe vjeruju, jedino se tebi mole i od tebe očekuju pomoć.

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    “Ali da skočiš i bez gaća, narod će te objeručke prihvatiti, vjeruj mi. Jer jedino još u tebe vjeruju, jedino se tebi mole i od tebe očekuju pomoć.”

    Tole je še kako resnično za mnoge reveže v bivši Jugi in tudi pri nas. Tita so imeli radi in bi mu oprostili tudi slabe reči.

  18. IZTOK faking GARTNER » Grossmann 2012: Tito i ja pravi:

    [...] simpatično atmosfero ter kljub zabavnim prizorom ohranja potrebno ostrino in prebrisano prikaže obsesijo s Titom, ki je bil mulariji v petdesetih letih prejšnjega stoletja bolj pomemben od lastnih staršev. In [...]

  19. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Josef, The Pirates! Band of Misfits pravi:

    [...] proti ruski vojski in čečenskim odpadnikom, prikaže kot strip. In pozor, Josef je v resnici Josip Broz Tito, ki naj bi po teorijah zarote umrl na fronti, nadomestil pa naj bi ga nek ruski agent, ali še bolj [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !