Kulti in klasike: The Boston Strangler (1968)

9.07.2012 ob 21:46

režija: Richard Fleischer, igrajo: Tony Curtis, Henry Fonda, George Kennedy, William Hickey, Sally Kellerman

Tony Curtis kot serijski morilec Albert DeSalvo.

Zelo moderen in montažno inovativen film, čisti art, če sem iskren. Za leto 1968 močno pred časom in drzno zastavljen. Ne le zgodba o iskanju zloglasnega serijskega morilca, ki je v Bostonu zadavil 13 žensk, marveč tudi prikaz umazanije tistega časa. Ultimativni insajd marginale, kjer se je DeSalvo, ki ga Tony Curtis igra tako dobro in doživeto, da mu ne verjamemo, da je Tony Curtis, seveda počutil kot doma. Tu so geji, tu so nasilneži, ki bi radi ubili svojo ženo in pravijo, da moški, ki umori žensko, sploh ni tako napačen. Tu so razni osumljenci (William Hickey), ki so še bolj usekani kot DeSalvo. Tu so bogataši, ki si po nočnih barih iščejo gejevske ljubimce. Tu so ženske, ki kljub temu, da vedo, da po mestu divja norec, neznancem še vedno odpirajo vrata in upajo na seks. Tu je policist Henry Fonda, ki bi dal vse, da najde morilca. In tu je Albert DeSalvo, tako imenovani bostonski davitelj, sicer pa mož in oče, ki ga ujamejo v drugi polovici filma, ko se v umobolnici začne seciranje njegove shizofrene osebnosti. Drži, Curtis pred kamero prikoraka šele v drugi polovici filma, tega split screen kulta, ki je zelo nazoren, pa četudi dejansko pokaže bore malo. “Manj je več” tokrat učinkuje izvrstno, povsem drugačna naracija kot smo je vajeni še danes deluje izjemno moderno in trendy, film pa na zloglasni tagline: “Why did 13 women open their doors to the Boston Strangler?” v bistvu odgovori s kaotičnostjo časa, v katerem je DeSalvo moril svoje žrtve. Je pa zanimivo, da je resnični DeSalvo, ki mu dejansko niso nikoli dokazali umorov in ki sta hotela igrati tudi Warren Beatty in Robert Redford, v času tega filma pobegnil iz umobolnice, kar je dalo še dodatno kontroverno reklamo. Če kdo zine, da Tony Curtis ni bil dober igralec, mu vedno znova predlagam tale film, tole psihološko strašljivko, kjer babe vrata verjetno odpirajo tudi zato, ker sanjajo, da bi tudi njih posilil skrivnostni neznanec. Ali kot pove Sally Kellerman, ki je edina, ki je DeSalvo med napadom ne ubije: “Ničesar se ne spominjam.”

Ocena: 8/10

 

1 komentar na “Kulti in klasike: The Boston Strangler (1968)”

  1. IZTOK faking GARTNER » Grossmann 2012: Slobodan Šijan pravi:

    [...] in tako imenovanih Ealing komedij, Davitelj pa je bil seveda bizaren in ekscesen poklon filmu The Boston Strangler Richarda [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !