Recenzije

6.07.2012 ob 01:17

WRESTLE MANIAC (Zda 2006, Režija: Jesse Baget, Igrajo: Rey Misterio, Irwin Keyes, Adam Huss, Leyla Rezzari, Margaret Scarborough, Jeremy Radin) Pazite, da vas ne polomi razjarjeni zombi rokoborec. Še ena v vrsti grozno slabih grozljivk, kjer filmska ekipa v mehiškem mestecu La Sangre De Dios snema amaterski pornič in razjezi urbanega rokoborca, ki vstane od mrtvih in začne svoj morilski pohod. Bedno od začetka do konca.

Ocena: 1/10

null

BREAKFAST ON PLUTO (Irska in Anglija 2005, režija: Režija: Neil Jordan, Igrajo: Cillian Murphy, Liam Nesson, Morgan Jones, Eva Birthistle) Na kratko: Film, v katerem bodo tudi transvestiti našli veliko napak. Breakfast on Pluto je zgodba o mladeniču (Cillian Murphy), ki se rad oblači v ženska oblačila. Ki to počne že od malih nog, ko ga v varstvo dobita krušna starša (očeta igra Liam Neeson). In ki to potem počne ves čas svojega življenja. Tudi takrat, ko ne bi bilo treba. In takrat, ko zapusti Irsko in se v Londonu proslavi kot kabaretna zvezda. Prav imate, poba živi v svojem svetu. Na Marsu, ali še boljše, na Plutonu, na najmanjšem planetu našega osončja, kjer živijo samo posebneži. Marginalci, ki se ne znajo vklopiti v normalno družbo in si pač najdejo sebi primerne prijatelje. In film o fantu, ki bi se moral roditi kot punca, nikakor ne bi smel biti tako zelo dolgočasen in razvlečen. Tako zelo hladen in brez prave atmosfere. Brez gušta in vsega tistega, kar imajo filmi o transvestitih. In le zakaj bi moral glavni junak ves čas fantazirati in se zatekati v svet izmišljenih zgodbic, če vseskozi živi v imaginarnem svetu. V svoji pravljici in na svoj način. To je neumno. Tako zelo, da komaj čakamo, da se vrne nazaj. V kruto realnost, kjer ga pričaka dekle, ki mu rodi otroka. Prav imate, Breakfast on Pluto je film, ki nam skuša reči, da samo otrok zares odreši transvestita, še enega The Butcher Boya, ki ga je Neil Jordan na veliko boljši in domiseln način posnel že leta 1997.

Ocena: 3/10

null

LET’S GO TO PRISON (Zda 2006, Režija: Bob Odenkirk, Igrajo: Dax Shepard, Will Arnett, Chi McBride, David Koechner, Dylan Baker) Simpatična in žal premalo zabavna zaporniška komedija. Dax Shepard je John Lyshitski, večni delinkvent, ki večino svojega življenja preživlja za zapahi. Tam, kamor ga vedno znova spravi ostareli in nepopustljivi sodnik Biederman. Jasno, ker stari judge nekega dne umre, se Dax maščuje njegovemu vase zagledanemu sinu Nelsonu (Will Arnett), mu podtakne rop trgovine in ga spravi v zapor. To mu seveda ni dovolj, zato tudi sam znova stori kaznivo dejanje, se mu pridruži v celici in ga zvito spravlja v zelo nerodne situacije. Klišejske finte uničijo obetaven začetek zgodbe, vse skupaj pa zelo kmalu zvodeni v neštetokrat videne zaporniške štose.

Ocena: 3/10

null

ILLEGAL ALIENS (Zda 2007, Režija: David Giancola, Igrajo: Anna Nicole Smith, Joanie Laurer, Lenise Soren, Gladys Jimenez, John James) Zadnji film Anne Nicole Smith. Ko je Anna Nicole Smith tragično zapustila naš planet, sem bil zelo šokiran. Ko sem videl Illegal Aliens, njen zadnji film, ki ga je posnela po desetletni filmski pavzi, pa sem vesel, da ne bo več snemala tako grozljivo slabih filmov. Takšnih bednih reciklaž Charliejevih angelčkov in Mož v črnem, kjer se tri dekleta iz vesolja postavijo po robu zlobnim marsovcem, ki hočejo uničiti Zemljo. Resen kandidat za najslabši film vseh časov in hudo beden spomin na zajčico, ki bi si kljub omejenim igralskim sposobnostim zaslužila veliko boljše filme. Jasno, v majhni vlogici boste ujeli Johna Jamesa, njenega dobrega prijatelja in nekdanjega zvezdnika Dinastije, ki je naredil vse, da je tale film ugledal luč sveta. Očitno je bil v resnici njen sovražnik.

Ocena: 1/10

null

THE MAN (Zda 2005, Režija: Les Mayfield, Igrajo: Eugene Levy, Samuel L. Jackson, Miguel Ferrer, Luke Goss) Polomija leta. The Man je bil brez dvoma polomija leta 2005. Zelo slaba, skoraj nič smešna in tretjerazredna kriminalna komedija, kjer gangsterji prodajalca Andyja Fiddlerja (Eugene Levy) zamenjajo za policista Derricka Vanna (Samuel L. Jackson). Prav ste slišali, kriminalci so tako zelo neumni, da ne ločijo med Eugeneom Levyjem in Samuelom L. Jacksonom. Nič manj neumna ni niti policija, ki v nedolžnem prodajalcu vidi zloglasnega terorista Turka. In film, kjer so čisto vsi na stopnji amebe, ne more biti drugega kot slab, beden in tak, da ga sploh ne bi smeli posneti. Niti zaradi prizora, kjer Eugene Samuela pokliče: »My Bitch.«

Ocena: 2/10

null

GRIZZLY MAN (Zda 2005, Režija: Werner Herzog) Pozabite na serijo Grizzly Adams, tokrat gre za the real deal. To je on, Timothy Treadwell, grizzly man iz Aljaske, ki je ljudi zamenjal za medvede. Kot Dian Fossey, ali če hočete, Steve Irwin. Dian je imela opice, Steve krokodile, Timothy pa medvede. In to tako, da je vrsto let živel z njimi v divjini in nam skušal dokazati, da so miroljubna bitja in da jih ljudje razumejo narobe. Odštekan mladenič, ki se mu je lahko poklonil le nič manj odštekani Werner Herzog. Zloglasni nemški režiser, ki zadnja leta snema le še dokumentarce. In Werner ga pokaže tako kot bi se pokazal sam. Med medvedi. Tam, kjer se je počutil najboljše in najbolj doma. Vse do leta 2003, ko ga je skupaj s punco Amie Huguenard razkosal eden izmed »njegovih« medvedkov. Pričakovana in tragična usoda velikega posebneža, o katerem nam Herzog žal ne pove nič novega in kaže le inserte iz njegovih znanih dokumentarcev.

Ocena: 5/10

null

HAUNTED FOREST (zda 2007, režija: Marco Borrelli, igrajo: Sevy Di Cione, Adam Green, Mark Hengst, Naomi Ueno, Kiralee Hayashi) Čarovnica iz Blaira. Solidna nizkoproračunska gozdna srhljivka, kjer skupino nič hudega slutečih izletnikov nadleguje gozdni duh. Drevesni stvor, ki potrebuje kri. Starodavno prekletstvo, ki se noče končati. Reciklaža Čarovnice iz Blaira, ki jo raznese v finalnih, zelo morbidnih in mesenih prizorih.

Ocena: 6/10

RISE: BLOOD HUNTER (Zda 2007, Režija: Sebastian Gutierrez, Igrajo: Lucy Liu, James D’Arcy, Robert Forster, Cameron Richardson, Mako, Allan Rich, Carla Gugino) Slaba kopija filma Underworld. Da je Sebastian Gutierrez, režiser odličnega trilerja Judas Kiss in zelo solidne grozljivke Mermaid Chronicles, posnel Rise: Blood Hunter, preseneča zavoljo dejstva, da ni pokazal nič novega. Da je le obrnil klišeje akcijske grozljivke Underworld, kjer vampirje namesto Kate Beckinsale pač lovi Lucy Liu. Nekako medla in premalo zanimiva babnica, ki se nekega dne zbudi v mrtvašnici in se kot Brad Pitt v Intervjuju z vampirjem upira želji po krvi. Dolgočasna, premalo dinamična in neprepričljiva vampirjada.

Ocena: 3/10

null

HOME OF THE BRAVE (Zda 2006, Režija: Irwin Winkler, Igrajo: Samuel L. Jackson, Jessica Biel, Brian Presley, Curtis »50 Cent« Jackson, Christina Ricci, Chad Michael Murray, Victoria Rowell) Film, ki ugasne že na začetku. Home of the Brave ga polomi že na začetku. Že med uvodno vojaško sekvenco v Iraku, ki traja premalo časa. Tako malo, da nam je vseeno za glavne junake in za travme, ki jih napadejo, ko pridejo domov. Le zakaj bi tarnali za izgubljeno roko Jessice Biel, če to isto Jessico Biel vidimo le za kakšne pol minutke. Le zakaj bi nas zanimala stiska Briana Presleyja, če si njegovega obraza med napadom na Irak še zapomnili nismo. Le zakaj bi nas presunil Curtis »50 Cent« Jackson, če ga je v filmu le za vzorec. In seveda, le zakaj bi sočustvovali z vojaškim zdravnikom Samuelom L. Jacksonom, če nam je bilo zanj malo mar že med vojno. Povedano drugače, pet minut vojne in sto minut njenih psihičnih posledic. Pet minut dobrega filma in sto minut dolgočasnih ter milijonkrat videnih posttravmatskih sindromov. Povedano še bolj drugače, premalo vojne za tako hude travme. Le film, ki mu idej zmanjka že na začetku in seveda film, ki nima pojma, kaj naj počne s Christino Ricci. Nič čudnega, da Bush svojih fantov tako dolgo ni umaknil iz Iraka.

Ocena: 3/10

null

FANTASTIC FOUR: RISE OF THE SILVER SURFER (Zda 2007, Režija: Tim Story, Igrajo: Ioan Gruffud, Jessica Alba, Chris Evans, Michael Chiklis, Julian McMahon, Kerry Washington, Andre Braugher, Laurence Fishburne, Beau Garrett) Let’s go surfin’. Malce slabše nadaljevanje zelo prepričljivega in svežega originala, kjer se naši štirje junaki spopadejo z zelo nevarnim srebrnim surferjem iz vesolja, ki hoče uničiti naš planet. Prav ste slišali, tip je iz srebra, po zraku pa se prevaža s surfom, kjer tiči tudi njegova nepopisna moč. Še vedno zabavna, dinamična in dovolj frajerska ekranizacija kultnega stripa, kjer ima največ težav nesrečni Johnny Storm (Chris Evans), ki mu surfer zdela obliko. Reed (Ioan Gruffud) in Sue (Jessica Alba) čakata na poroko, orjaški Ben Grimm (Michael Chiklis) pa nam noče izdati kako seksa s svojo temnopolto Alicio (Kerry Washington). Prav imate, resnično me zanima kako bi izgledala porno inačica tegale filma. Še posebej prizor, kjer bi Reed z enim delom telesa tičal recimo v kuhinji, z drugim pa se zabaval s svojo Sue. Uf, to bi bil šele žur. Nora zabava, ki sploh ne bi potrebovala srebrnega surferja.

Ocena: 6/10

null

NE LE DIS A PERSONNE (Francija 2006, Režija: Guillaume Canet, Igrajo: Francois Cluzet, Marie-Josee Croze, Kristin Scott Thomas, Marina Hands, Francois Berleand) Francoska verzija Begunca. Hudo predolg in ne ravno upravičeno hvaljen dramski triler, kjer Harrisona Forda zamenja Francois Cluzet. Nesrečni pediater Alex Beck, ki mu je v skrivnostnih okoliščinah pred osmimi leti umrla žena Margot (Marie-Josee Croze), katero naj bi zverinsko ubil serijski morilec. Ker policija na kraju zločina najde dve trupli in ker se izkaže, da lokalni psiho morda le ni zakrivil spornega umora, sum seveda pade na našega Alexa. Na nič hudega slutečega vdovca, ki začne bežati. Ki se začne skrivati. In ki po elektronski pošti dobiva skrivnostna sporočila ter video posnetke. Malo Hanekejev Skrito, malo Alfred Hitchcock, največ pa Begunec Harrisona Forda. Le film, ki najdlje odleti na začetku, ko se Alex in Margot namakata v vodi in nas s svojo spontanostjo, naravnostjo in iskrenostjo spomnita na Bergmanovo klasiko Poletje z Moniko.

Ocena: 4/10

null

48 ANGELS (Irska 2006, Režija: Marion Comer, Igrajo: Shane Brolly, John Travers, Ciaran Flynn, Darragh Kelly) Trije angeli. Seamus (Ciaran Flynn) je hudo bolan deček, ki se nekega dne odloči, da bo poiskal Boga, zato jo mahne na potovanje. Na svojo zadnjo pot, kjer kani najti čudež. S čolnom brez vesel, ki ga bo pač odnesel v neznano. In odnese ga na nek otok, kjer sreča nič manj osamljenega najstnika Jamesa (John Travers), ki ni seveda prav nič vesel obiska, kar mu tudi več kot nazorno pokaže. No ja, potem skupaj najdeta še na pol mrtvega moškega (Shane Brolly), ki se skriva pred policijo, nato pa začnejo vzajemno terapijo. Skupno iskanje čudeža in odrešitve, ki se kmalu sprevrže v zelo dolgočasno, razvlečeno in zaspano odisejo, ki je ne bi rešilo niti 48 angelov iz naslova.

Ocena: 2/10

null

KNOCKED UP (Zda 2006, Režija: Judd Apatow, Igrajo: Seth Rogen, Katherine Heigl, Paul Rudd, Leslie Mann, Jason Segel, Harold Ramis, Joanna Kerns) Močno predolga, premalo očarljiva, sploh ne tako zelo zabavna, pa vendar dovolj simpatična dramska komedija. Knocked Up, pa naše, Napumpana, je bilo presenečenje leta,ki je navdušilo tako kritike kot gledalce, ki so enoglasno zakričali, da so končno dobili dobro in izvirno komično dramo. Čudno, glede na to, da gre le za klišeji zelo podobnih filmov, ki jih Knocked Up ne obrača prav nič po svoje in izvirno, marveč se vleče počasi in tako kot se znajo vleči številni skorajda enaki filmi. Pač zgodba o fantu (Seth Rogen) in punci (Katherine Heigl), ki seksata na prvem zmenku, pozabita na kondom in se potem soočita z nosečnostjo, ljubeznijo, razlikami in vsem tistim, kar paše zraven.

Ocena: 5/10

null

PRETE MOI TA MAIN (Francija 2006, Režija: Eric Lartigau, Igrajo: Alain Chabat, Charlotte Gainsbourg, Bernardette Lafont, Wladimir Yordanoff) Zelo očarljiva in dovolj zabavna francoska komedija, ki jo morajo videti vsi neporočeni moški. Alain Chabat je Luis Costa, mojster za parfume, ljubitelj enonočnih flirtov in moški, ki mu življenje krojijo mati in sestre. Nervozna in posesivna ekipa babnic, ki jim gre na živce, da se še ni poročil. Da je še vedno samski in da mu morajo še vedno prati perilo ter kuhati kosilo. Misija nemogoče se prične in ubogi Louis, za prijatelje Pipu, mora na številne zmenke. V družbo neštetih deklet, ki bi želele postati njegove žene. Mati čaka, sestre so čedalje bolj nervozne, Pipu pa nori in se domisli prefriganega načrta. Ker mu ni ime Harold in ker ne nastopa v filmu Harold in Maude, namesto lažnih samomorov najame lažno žensko. No ja, prijateljevo sestro Emmo (Charlotte Gainsbourg), ki za 15 tisoč evrov zaigra njegovo novo ljubezen in pristane na scenarij, da ga bo na dan poroke pustila na cedilu. V obsedenem stanju, kjer se bo seveda zasmilil mami in sestram, ki ga bodo potem glede poroke pustile na miru do konca življenja. Jasno, če bi tale film posneli v Ameriki, bi glavnega junaka igral Hugh Grant. Ker so ga v Franciji, pa so se spretno izmaknili klišejem in nam postregli zelo simpatično, gledljivo in navihano komedijo, ki jo morajo videti prav vsi neporočeno moški. V spremstvu potencialne žene seveda.

Ocena: 8/10

null

BLOOD AND CHOCOLATE (Zda 2007, Režija: Katja Von Garnier, Igrajo: Agnes Bruckner, Hugh Dancy, Olivier Martinez) Še ena o volkodlakih. Agnes Bruckner je Vivian, mlada volkodlakinja, ki jo muči kriza identitete. Kot Brada Pitta v Intervjuju z Vampirjem, le da nastopa v veliko slabšem filmu. V filmu brez pravih idej, ki izgleda tako, kot da bi ga sestavili iz odvečnih prizorov akcijske grozljivke Underworld. Ali če hočete, iz prizorov, ki jih ne bi pri Van Helsingu uporabili niti pri posebni DVD izdaji. In Vivian ima problem, saj se zaljubi v simpatičnega mladeniča Aidena (Hugh Dancy), kar seveda ni prav nič všeč glavnemu volkodlaku Garbielu (Olivier Martinez). Romeo in Julia z napako in film z neštetimi napakami.

Ocena: 2/10

null

RUNNING WITH SCISSORS (zda 2006, režija: Ryan Murphy, igrajo: Annette Bening, Joseph Cross, Brian Cox, Alec Baldwin, Gwyneth Paltrow, Evan Rachel Wood, Gabrielle Union, Jill Claybourgh, Patrick Wilson, Joseph Fiennes, Colleen Camp) Kaj se zgodi, če tvojo familjo zdravi psihiater, ki bi tudi sam potreboval psihiatra. Running With Scissors ni za vsakega. Je za tiste, ki imajo radi drugačne filme. Filme, ki so malce čez les. Filme, ki si dovolijo veliko in nam dajejo občutek, da smo tudi mi malo čez les. Tu je mama Annette Bening, ki se vseskozi sprehaja po robu norosti. Tu je njen zapiti mož Alec Baldwin. Tu je njun nesrečni sin Augusten (Joseph Cross), ki mu ni najbolj jasno kaj se dogaja. In tu je tudi psihiater Brian Cox, ki je prepričan, da mu bog govori skozi njegov drek. »Bog ima smisel za humor,« razloži svoji začudeni družini, ki bi ravno tako potrebovala psihiatra. Družini, ki namesto staršev poskrbi za najstniškega Augustena. Dovolj nora, dovolj posebna, dovolj zabavna in dovolj resna komična drama, ki bo očarala vse tiste, ki znajo v tem resnem svetu še vedno noreti ko se jim zahoče.

Ocena: 8/10

null

A GUIDE TO RECOGNIZING YOUR SAINTS (Zda 2006, Režija: Dito Montiel, Igrajo: Robert Downey Jr., Shia LeBeouf, Chazz Palminteri, Dianne Wiest, Rosario Dawson, Melonie Diaz, Eric Roberts) Klišeji veliko boljših filmov, ki jih tu pa tam rešijo igralski presežki. Med ogledom filma A Guide to Recognizing Your Saints vam bodo na misel prišli vsi tisti filmi o odraščanju malce preveč razposajenih fantov, ki se potem spremenijo v gangsterje. Tokrat je resda drugače, saj se malce preveč razposajeni fant spremeni v poduhovljenega depresivca (ko je mlad, ga igra Shia LeBeouf, ko zraste pa Robert Downey Jr.) in se po dolgih letih vrne v svoj rojstni kraj. V spomin na osemdeseta, ki jih je po ulicah New Yorka preživljal s svojimi delinkventnimi prijatelji, spoznal radosti seksa, se prepiral z očetom (Chazz Palminteri) in počel vse tisto, kar so takrat počeli fantje z italijanskimi koreninami. Le film, ki mu manjka Martin Scorsese. In seveda film, ki vas bo sesul s prizorom, ko Robert Downey Jr. svojega ostarelega očeta vpraša, če ga je imel kdaj zares rad. Ali če hočete, s prizorom, kjer ga Rosario Dawson, ki igra njegovo odraslo nekdanjo ljubezen Laurie (ko je mlada, jo fura Melonie Diaz), poboža po laseh in ga spravi ob živce. Prav imate, le film, ki ga rešuje izvrstna igralska kreacija Roberta Downeyja.

Ocena: 5/10

null

MAN OF THE YEAR (Zda 2006, Režija: Barry Levinson, Igrajo: Robin Williams, Christopher Walken, Laura Linney, Jeff Goldblum) Kaj bi se zgodilo, če bi na volitvah za ameriškega predsednika tekmovala Jay Leno in David Letterman. Ko mi je prišlo na uho, da je Barry Levinson v kina poslal nov film, sem bil zelo vesel. Pa četudi so dnevi, ko je posnel mojstrovine Rain Man, The Natural, Bugsy in Wag the Dog, precej daleč. Pa čeprav sta z Robinom Williamsom nazadnje posnela ponesrečeni Toys in Good Morning Vietnam pustila v osemdesetih. Barry je leta 2004 namreč posnel po krivici prezrto črno komedijo Envy in ravno zato sem upal, da se bo sedaj vrnil na prvo pot. Na pota stare slave, ko sem ga proglašal za najboljšega režiserja vseh časov. Žal se mi sanje niso uresničile, saj Man of the Year, sicer politična satira, ki začne po nepotrebnem koketirati še s trilerjem in dramo, ni prinesla pričakovanega navdušenja. Dobra ideja in sanje o novem Bulworthu, ki ga je leta 1998 posnel Warren Beatty, so se razblinile nekje na polovici, ko film izgubi atmosfero in pade na raven povprečnega politično obarvanega vica iz stare Jugoslavije. Kakorkoli že, Robin Williams, ki je najboljši takrat, ko poka stand up šale, igra Toma Dobbsa. Kralja late night šova, ki bi mu lahko bilo me tudi Jay Leno in David Letterman. Ali če hočete, Conan O’Brian in Jon Stewart. In ko se nekega dne pošali na račun svoje kandidature za predsednika, dobi izjemen odziv občinstva. Huronsko podporo za svojo neumno idejo, ki je zelo všeč tudi njegovemu menedžerju Jacku Menkenu (Christopher Walken). Ker živi v deželi, kjer je filmski igralec nekoč že postal predsednik, se odloči za resno kandidaturo, na predvolilnih soočenjih poka šale in pove tisto, kar drugi ne upajo. In zgodi se mu Florida. Čudno preštevanje glasov, kjer naj bi po mnenju nič hudega sluteče in nepomembne programerke Eleanor Green (Laura Linney) prišlo do napake. Dobra ideja, premalo lucidna izvedba. In film, ki žal ostane na pol poti.

Ocena: 5/10

null

IT’S A BOY GIRL THING (Zda 2006, Režija: Nick Hurran, Igrajo: Samarie Armstrong, Kevin Zegers, Sharon Osbourne, Brooke D’Orsay, Robert Joy) Še ena o menjavi teles. Filmov o takšni in drugačni menjavi teles, kjer duši menjata lastnika, je bilo na tone. It’s a Boy Girl Thing je eden slabših. Eden tistih, ki ne pokaže nič novega in pač zamenja moškega in žensko. Torej fanta (Kevin Zegeres) in punco (Samarie Armstrong), ki potem tuhtata kako bi prišla nazaj in povzročata težave v napačnem telesu. Zoprna igralca, slabi štosi, premalo izkoriščena Sharon Osbourne in presenetljiv ščepec nežne romantike, ki film reši pred popolnim polomom.

Ocena: 3/10

null

AMAZING GRACE (Zda in Anglija 2006, Režija: Michael Apted, Igrajo: Ioan Gruffudd, Romola Garai, Rufus Sewell, Albert Finney, Michael Gambon, Youssou N’Dour, Ciaran Hinds) Biografija možaka, ki je iz pesmi Amazing Grace naredi uspešnico. To je on, gospod William Wilberforce (Ioan Gruffudd), angleški politik, ki se je boril za pravice sužnjev in šel tako zelo daleč, da mu je ratalo. Na kocko je postavil svojo zelo obetavno kariero, šel z glavo skozi zid, se požvižgal na opozorila kolegov v parlamentu in reskiral tudi svoje zdravje. Samo zato, da bi tudi sužnji dobili pravice in da jih ne bi več uporabljali za tako ceneno delovno silo. Problem je bil seveda v gospodarstvu. V celotnem bančnem sistemu, ki je bil odvisen od produktivnosti sužnjev. Ravno zato so bili njegovi predolgi drzni in preveč pogumni. Ravno zato je moral čakati tako dolgo in ugledne somišljenike na svojo stran dobivati izredno počasi. In film se loti prepirov v parlamentu. Sužnje pusti drugim filmom. No ja, loti se tudi notranjega boja glavnega junaka. Tistih poglavij njegovega življenja, ki se mu pač zdijo zanimiva za gledalce. Prav imate, tudi žena Barbara (Romola Garai) pride na vrsto. Pa gospod John Newton (Albert Finney), ki izgubi vid in konča kot oskrbnik lokalne cerkve. In ta isti John Newton je napisal znamenito pesmico Amazing Grace. Pesem vseh pesmi, ki jo glasno zapoje tudi naš Wilberforce. Malce razvlečena in za nepoznavalce morda premalo zanimiva zgodovinska drama, ki jo velja videti zavoljo širši javnosti neznanega junaka, ki je pomagal ukiniti suženjstvo.

Ocena: 5/10

null

 

5 komentarjev na “Recenzije”

  1. lily pravi:

    Meni je pa Kevin Zegers dobro igral žensko obnašanje v It’s a boy girl thing. Ampak kaj ni škoda zapraviti toliko časa za gledanje bogih filmov?

  2. Filip pravi:

    Breakfast On Pluto mi je bil kul, isto Knocked Up, čeprav morda res ni tako zelo zabaven, kot bi pričakoval. Zanimivo, da ti je bil Running With Scissors tako dober – jaz namreč sploh ne vem, kaj bi si o filmu mislil, me je pa na en tak čuden način ganil. Ga bom verjetno pogledal še enkrat.

  3. Jan pravi:

    GRIZZLY MAN in ocena 5/10? Haha, model.

  4. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: This Is 40, Flight pravi:

    [...] le zato, da dolžino filma nabijejo do plafona. This is 40, nekakšno neformalno nadaljevanje filma Knocked Up, teh težav nima. Je eden najboljših filmov Judda Apatowa doslej. Je na stopnji komedije The 40 [...]

  5. ajda pravi:

    Včeraj je bil na pop tv film Napumpana (Knocket up). Gledljiv film, brez zavor, kar se tiče besednjaka in prizorov. Sploh tisti prizor, preden novorojenček pokuka na svet:)). Zelo hitro sta minili dve uri in pol (približno), nič preveč in nič premalo. Je pa po drugi strani v filmu tudi poučna nota, v tej zgodbi prikazana na komičen način in to tudi šteje:).

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !