Recenzija: Safe

26.06.2012 ob 14:37

SAFE

Jason Statham je še vedno dežurni akcijski junak. Četudi so si njegovi filmi med seboj podobni tako zelo, da bi jim lahko menjali naslove, pa gledalci praktično ne bi opazili razlike, se model drži odlično in že več kot desetletje ostaja v prvi ligi, kar ga uvršča daleč čez kakega Van Dammea, Lundgrena in Seagala, ki so po obetavnih začetkih ugasnili dokaj hitro. In Statham, ki ga boste letos videli tudi v drugem delu filma The Expendables, je tokrat možakar po imenu Luke Wright, bivši pretepač, ki pomaga kitajski deklici (Catherine Chan), sicer genialki za numerične kode, ki jo preganjajo ruska mafija, kitajske triade (vodjo igra zdaj že 83 letni James Hong)in skorumpirani newyorški policisti, kar pomeni, da bo imel Luke precej dela. Film, ki ga je režiral Boaz Yakin, najbolj znan po filmu Remeber the Titans, seveda močno spominja na Mercury Rising, kjer je Bruce Willis pazil na majhnega dečka, je pa drugače povsem okej akcija, kjer Statham kot vedno lomi in strelja svoje nasprotnike. Rutiniran film, ki pa vendarle skoči nad klišejsko B robo. Tudi zaradi karizme Jasona Stathama in seveda zaradi zaključne sekvence, kjer Catherine Chan sesuje vse stereotipe takšnih filmov.

Ocena: 6/10

 

3 komentarjev na “Recenzija: Safe”

  1. Gregor pravi:

    ja, konec je največje presenečenje filma, včasih res ni potrebno veliko da si zapomnim kakšen film, kljub rutini in predvidljivosti.

  2. spookymulder spookymulder pravi:

    Statham je den tistih, ki ne želi eksperimentirati, temveč pelje svoj imidž naprej, a je hkrati dovolj karizmatičen, da se ga gledalec ne naveliča, pa čeprav vedno znova igra na klasično formulo “en možak proti vsemu svetu”. Ne vem točno zakaj mu vedno uspeva izgledati tako kul, mogoče ravno zato, ker mu ni potrebno naokrog skakati v okrvavljeni spodnji majici, temveč vedno najde večerno obleko (tudi tokrat ne traja doglo, da se iz klateža spremeni v modno ikono), v kateri izgleda, kot da lahko z vso akcijo, ki ga doleti, opravi z levo roko. Prav zato je nekoliko smešen prizor v filmu, kjer mu proti koncu filma eden od negativcev pripomni, da ne izgleda preveč dobro, pa čeprav po vseh stotnijah negativcev, ki jih je poslal v onostranstvo, deluje kvečjemu kot da ima zgolj rahlega mačka po prepiti noči. :D

    Pravzaprav bistvo tega (in tudi drugih) Stathamovih filmov še najbolj natančno zaobjame tale šaljiv video:
    http://www.youtube.com/watch?v=Encw2NafFyY

    Kar se tega filma tiče bi kot pozitivno izpostavil predvsem akcijske prizore in strelske obračune, obogatene z zelo zanimivimi zvočnimi učinki in upočasnjenimi prizori (vendar zgolj po nekaj sekund in ne tako kot npr. pri Transformerjih, kjer se celotni kadri dogajajo v počasnem posnetku) …

    Mimogrede, Stathamova afiniteta do azijskih deklet tokrat dobi kar malce srhljiv prizven, glede na to, da rešuje pubertetnico, vendar seveda gre tokrat bolj za očetovsko-zaščitniški nagon (vsaj upamo lahko, da se ne bo zgledoval po Woodyju Allenu). ;-)

    Sama zgodba pa, čeprav je na moč nenavadna (milo rečeno), nelogična in vsaj v začetku tudi sila konfuzna, kljub vsemu deluje dovolj zanimivo, seveda v okvirih nevadne življenjske usode, ki vedno znova Stathamu naprti največje in najbolj sadistične zločince, ki tokrat kar tekmujejo med seboj, kdo mu bo uspel bolj zagreniti življenje.

    Osebno pa mi je bilo zanimivo tudi podzavestno sporočilo filma, da je (v sodobnem svetu apatije in egoizma) nesebično pomoč pripravljen ponuditi samo še nekdo, ki nima nič več za izgubiti. Tragična resnica sodobne družbe. Zato in predvsem zaradi dobre akcije dam filmu oceno 7/10.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, meni je glede akcije, prepričljivosti in adrenalina močno zaostajal za kakim Crankom in Transporterjem, če ne bi imel takega odličnega konca, pa bi mu verjetno dal še nižjo oceno.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !