R. Kelly: Write Me Back (deluxe edition)

26.06.2012 ob 13:56

Evo ga, novi album R. Kellyja, tega mojstra muske, ki je eden redkih glasbenikov, ki še ohranjajo kvaliteto, rešujejo žanr in se požvižgajo na trenutne posrane trende ter pičijo po svoje. Čeprav sem pričakoval napovedani Black Panties, kjer bi Kelly spet udaril party in pleyer komade, ki jih že pošteno manjka, moram reči, da sem kljub temu, da nadaljuje špuro albuma Love Letter, torej špuro, ki jo je nakazal že z albumom Happy People, zelo zadovoljen in močno navdušen. Kelly zdaj ni več le r&b kralj, Kelly je zdaj tudi reinkarnacja Elvisa, Jerryja Leeja Lewisa, Barryja Whitea in Little Richarda, torej avtor in pevec, ki se nostalgično in z guštom pokloni tem starim legendam. Ker to počne v času, ko vsi ostali r&bjevci pokajo dance sranje, si seveda zasluži spomenik za pogum, saj dobesedno ubija trende in začenja novo poglavje v svoji pestri karieri.Četudi bi osebno raje pravi r&b album, saj je te fore počel že z Love Letterjem, lahko rečem, da gre za mojstrovino. Za enega najbolj zanimivih albumov zadnjih let. Za glasbeno izjemno pestro in guštno zadevo, kjer Kelly nostalgijo resda obleče v moderne cote, toda le toliko kot je potrebno, kar pomeni, da zvok in filing ostajata v davni preteklosti. Pri Love Letter je šlo za poklon starim časom, tukaj pa je Kelly šel še dlje in v stare čase tudi odpotoval, če poenostavim.

A brez skrbi, Kelly kljub temu ne pozabi na svoje r&b fane in jim ponudi nekaj fenomenalnih komadov kot so When a Man Lies, Clipped Wings, Believe in Me, Green Light, Beautiful in This Mirror, One Step Closer in Fallin From the Sky. To je tisti urbani slow motion r&b, ki ga danes ne zna delati nihče več. Prvinska briljanca iz albuma R., ki še vedno ostaja njegov top shit in ga bo itak nemogoče preseči. Teh sedem komadov album Write Me Back dvigne nad oblake. To niso le komadi, to so vsaj zame takojšnje klasike, ki sem jih požrl že med prvim poslušanjem. Tu Kelly nima konkurence. Tu je Kelly res faking king of r&b. Tu Kelly do kolen ne seže nihče. Tu se Kelly lahko kot za šalo primerja tudi z Michaelom Jacksonom. In ko smo že pri Jacksonu, Kelly se mu pokloni s komadom You Are My World, še z eno enkratno mojstrovino, ki jo je dejansko napisal za Jacksona, a jima je njegova smrt prekrižala načrte. In pazi to, Kelly namerno poje kot Jackson, pri tem pa zveni tako zelo dobro, da sem za hipec pomislil, da poje pravi Jackson. Neverjetno, res, You Are My World je tisti ultimativni MJ stajl, ki vrže vse kocine v luft.

In tu so Feelin Single, Share My Love, Love Is, Believe That is So, Lady Sunday in Fool For You, špura Love Letterja in Happy People, ki deluje dobro, a vsendarle malce klišejsko glede ne Love Letter in Happy People. Se pravi preveč v isti fori, ki bi jo Kelly zdaj počasi lahko menjal za Black Panties in za ukradene komade, ki so v zadnjem času prišli na internet in so več kot vrhunski. Da se razumemo, omenjene pesmi so super, so presežek, so odlična in v moderne ritme preoblečena nostalgija soula in funka, toda to smo slišali še pri Love Letter in Happy People in bi bil čas, da dobimo še tiste prave party in plejerske pizdarije, ki jih pri Kellyju že nekaj časa močno pogrešam in jih je nazadnje pokal pri albumu Double Up.

In potem pridemo do All Round on Me in Party Jumpin, ki sta čisti Elvis, Little Richard in Jerry Lee Lewis, kar je kul zajebancija, ki Kellyju še dodatno dviga rišpekt v določenih glasbenih krogih. Toda prav ta rišpekt Kellyja tudi drži nazaj, da bi delal tisto kar mu najbolj leži. Kelly bi po moje veliko raje izdal Black Panties kot Write Me Back, ampak se zaveda, da je taka kvaliteta na dolgi rok boljša in da je itak izgubil bitko z mlajšimi in bolj trendovskimi mulci, ki pač delajo dance sranje. Pa še za imidž, ki so mu ga v preteklosti mazale razne nepotrebne afere, ga je očitno začelo skrbeti, zato pač zdaj dela musko, s katero lahko nastopa tudi na koncertu Whitney Houston, če poenostavim.

Kakorkoli že, Write Me Back je enkraten album, je poklon in samostojna špura. Je mešanica nostalgije in modernih ritmov. Je spomin na Elvisa, Richarda, Lewisa, Wonderja, Charlesa, Browna in Jacksona, hkrati pa tudi tipčni Kelly, kar je navsezadnje boljše od Love Letterja, ki pravih r&b komadov ni imel in je bil le nostalgija.

R. Kelly ostaja kralj muske, edini pravi naslednik Michaela Jacksona in kvalitete, na katero so z redkimi izjemami pozabili vsi ostali r&b glasbeniki. Kapo dol.

YouTube slika preogleda
 

1 komentar na “R. Kelly: Write Me Back (deluxe edition)”

  1. IZTOK faking GARTNER » R. Kelly: Feelin’ Single pravi:

    [...] Kelly: Feelin’ Single 18.07.2012 Drugi videospot albuma Write Me Back, kjer je Kelly dodal še enkratno old school Chicago foro na sredini komada, ki se mi zdi z vsakim [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !