IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzija: Project X

2.06.2012

PROJECT X

Pozabite na vse zabave, ki ste jih kadarkoli videli v kateremkoli filmu, tole je ultimativni party kot ga še ni bilo. Največja hišna zabava ever. Žurka, na katero pride toliko ljudi, da se jih ne da prešteti. Čisti kaos, revolucija in odklop. In to samo zato, ker so hoteli trije mulci (Thomas Mann, Oliver Cooper, Jonathan Daniel Brown) ujeti popularnost in se iz luzerjev v eni sami noči spremeniti v največje frajerje na šoli. In pozor, žurko so zreklamirali kot filmsko premiero. Kot dogodek leta. Kot nekaj kar se ne sme zamuditi za nič na svetu. Jebeš povprečje, če delaš žurko, jo naredi točno tako kot so jo naredili Thomas, Costa in JB. Žurka ni žurka, če se ne koncu ne sfuka vse kar je mogoče. In če očetov avto ne konča na dnu bazena. Čista anarhija, kjer se rola hip hop in kjer se vsi udeleženci masovno zadenejo z ekstazijem. The greatest pary in history. Jebena masovka, kjer se zrola vsem. In kjer Thomas, Costa in JB postanejo legende, o katerih govori tudi Jimmy Kimmel. Project X je film, ki kliše luzerja, ki hoče postati glavna faca, premakne čez mejo in kljub neštetim podobnim najstniškim pizdarijam deluje dovolj sveže, inovativno in prebrisano. To je pač zabava, na katero hočejo vsi. Ali še bolje, zabava, o kateri sanjajo vsi. Tisti veliki party, ki se zgodi le enkrat v lajfu. Project X ni le Hangover in Old School za mulce in še en derivat Animal Housea, Ameriške pite in Superbada, kakor tudi ne le kopija filma House Party, kjer sta pred leti žurkala Kid ‘n Play, marveč je povsem samostojen, suveren in samozavesten teenage movie, ki kot celota premore dovolj originalnosti, da poleti nad večino tretjerazrednih hormonskih pičkarij, ki jih čez lužo za dvd tržišče posnamejo na tone. Ali kot je dobro zapisal Roger Ebert: “But having experienced far too many teenager coming-of-age films in which there are almost no consequences the night after somebody throws a party that spirals out of control, there’s something refreshingly twisted about a movie in which the destruction is epic, and the consequences are harsh, at least for some. Director Nima Nourizadeh and writers Matt Drake and Michael Bacall have taken the John Hughes blueprint, soaked it with “Battle: Los Angeles” kerosene and lit a match. It’s stupid and horrible, and then, weirdly, almost great.”

Ocena: 7/10

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 2.06.2012 ob 04:03 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

En odgovor na “Recenzija: Project X”
  1. Gregor - 3.06.2012 ob 00:34

    Evo med soundtrackom,sem pa nate pomislu, zabavna zadeva, kjer mi ostane v spominu tista “Sure its +1″ :D

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !