Arhiv za Junij, 2012

Ekskluzivno: Intervju Bojan Simončič

29.06.2012 ob 15:24

Bolj kot talent jim je pomembna barva spodnjic

Če ste redno spremljali debate, ki so se vnele ob mojih zapisih o slovenskem X Factorju, niste mogli zgrešiti modela, ki se je podpisoval kot Simm in brez dlake na jeziku povedal vse tisto, kar si mnogi drugi morda niso upali. Jasno, Simm je v resnici Bojan Simončič, prekaljeni glasbeni maček, ki zadnja leta ustvarja z Ano Soklič, zloglasno finalistko X Factorja. Je bil pa Simončič na sceni že v osemdesetih kot član zasedbe Ultimat, se nato preizkušal tudi v tujini in naposled v domačem kraju odprl svoj glasbeni studio, kjer zdaj z Ano ustvarjata svojo avtorsko glasbo, pri kateri jima pomaga tudi klaviaturist in pianist Gašper Kačar. Simončič od nekdaj zagovarja kvaliteto in prezira glasbenike, ki poneumljajo poslušalce, pozabljajo na dušo, srce in glavo ter se posvečajo le zabavi, ki udari v noge, kot vse skupaj slikovito opiše sam. Ko ne dela glasbe, se posveča svoji grafični firmi za panoramske karte, produkcija z Ano pa zaenkrat nastaja neodvisno in bo tudi izšla le v samozaložbi, če se seveda ne zgodi kak čudež.

In tu je Bojan Simončič, direktno, brez zavor in brez dlake na jeziku o X Factorju, Ani Soklič, naši glasbeni sceni, založbah in vsem tistem, kar nama je padlo na pamet.

Naj te za začetek malo zbodem, sta z Ano par ali le poslovno sodelujeta?

Prijatelja, v najširšem smislu. To pomeni, da za nekom stojiš v dobrem in slabem, predvsem pa, da se nekdo zate tudi izpostavi, če je potrebno, naredi kaj konkretnega in ne le treplja po rami in ti daje neke spodbude, ki nimajo nobene osnove v konkretnem delu. Takih ljudi nasplošno imamo v svojem življenju verjetno le nekaj!

Zakaj ravno Ana, zakaj ne raje Tanja Žagar, ki bi šla bolj za med?

Pa saj govorimo o glasbi! Sicer je ne poznam dovolj, da bi jo sodil, to kar sem slišal, pa ni ravno moje videnje in dojemanje tega, kar rad počnem in tudi sicer delam v življenju.

Pa te Ana ne spravlja ob živce s svojimi forami?

Seveda, povsem normalno je, da se zapneš in tudi vznemiriš, pregoriš, ampak, saj to govori o tem, da si za nekaj prizadevaš in nisi indolenten in odjebaški, ko je treba kakšno stvar dobro naredit. Ne vem, meni je to res osnovna nekega razumevanja. Dvomi, zavrnitve, kakor tudi navdušenje in uspehi so čisto osnovno komuniciranje med delom, ustvarjanjem, ali drugače, saj če imaš svojega otroka res rad, mu tudi, vsaj zame to velja, dve primažeš po riti, ko te za to prosi (smeh)!

Jo vedno tako zagreto zagovarjaš kot na mojem blogu ali ji kdaj tudi poveš, da ga je posrala in jo morda celo okregaš?

Oboje, povsem naraven proces med ljudmi, ki jih ceniš.

Okej, dovolj bluzenja, greva na X Factor. Kaj si iskreno misliš o vsem tem sranju?

Vsekakor priložnost, da pevec pokaže talent, opozori nase, se predstavi publiki, ki je bistveno večja, kot je kopalnica ali morda šolska proslava. Tako naj bi bilo. Sam format oz. forma je pač taka kot je, izbire prav veliko ni, pobašeš to, kar pač imaš na voljo. Seveda bi si želel malo drugačen pristop in manj tekmovanosti, ki je očitno nujna, da gledalce sploh spraviš pred tv, ampak živimo v teh big brother časih in tako smo postali tudi sami kontaminirani s to novodobno navlako, komercializacijo, ki je osnovna surovina teh oddaj. To, da smo pa pri nas ta XF dojeli bolj papeško od papeža, me ne preseneča. Ne pozabimo, da imajo naši producenti oz. kreativni direktorji izkušnje predvsem s kmetijo in talenti, navadili so nas, da je pomembnejša barva spodnjic, kot znanje in potencial tistega, ki se z nečem ukvarja!

Se ti ne zdi, da si je Ana s takim šovom zbila rišpekt v določenih krogih?

V katerih krogih? Tistih, ki delajo umotvore in si domišljajo, da je to nujno za preživetje, ali morda tiste, ki so v marginali in se jim za vse jebe? Z dobrimi nastopi si ne moreš zbiti spoštovanja. Lahko ga kvečjemu pridobiš. Ana ni novinec, ima nekaj izkušenj in kilometrine, nekaj nastopov, s katerimi je že opozorila nase. Vem pa, da se je le malo naših estradnikov sposobnih izpostavit na tak način. Mislim, da je Ani samo za čestitat, če pa je komu lažje doma varno spremljat druge in se hihitat, ni problema. Razumem pa, da se nekaterim v tej deželi ne da ustvarjat, kajti razmere in pogoji, ki smo jih deležni, so vse bolj nehumani in ponižujoči.

Te bom vprašal isto kot njo. Zakaj pri milem bogu tako vrhunska vokalistka rabi šov kot je X Factor, mar res ne gre drugače?

Morda gre tudi drugače, seveda, greš v tujino in se na domače razmere požvižgaš, ampak je o tem treba vedeti kar veliko stvari, ki so znane žal le tistim, ki so to okusili neposredno. Dejstvo je, da je bila na naši sceni “spregledana”, spregledana kot odlična pevka, interpret, kakršnih nam manjka in so biseri! In ni edina, da mi kdo ne očita pristranskost in navijaštvo, poznam še nekaj čudovitih posameznikov, ki iz raznoraznih vzrokov niso uspeli prilesti do poslušalcev. Vsaka sredina, v kateri živimo ima pač neka merila, vrednote, priložnosti itd., ki nekaterim bolj, drugim manj ustrezajo. Veliko je razlogov, da nekomu pač “ne uspe”. Nekatere je potrebno iskati v okolju, kjer živiš, delaš in odraščaš, nekatere pa predvsem pri sebi. Okolja ne moreš spremeniti, sebe lahko. A le do neke mere, kajti vsi žal nismo po kopitu in to kar zmore sosedova Francka, žal Jožica iz Tuhinja ne zna. Različni smo, hvala bogu, zato je življenje tudi zanimivo. Mene pač prilagojeni in uniformirani ljudje ne privlačijo, me prej dolgočasijo. Če bi bil malo navihan, bi rekel, da se je Ana rodila v “napačni” državi, glede na njeno, kakor tudi moje razumevanje poslanstva glasbe. Če si “slušni” tip človeka, ki ga glasba useka direktno, če je glasba največja bližnjica in komunikacija, ki zareže direktno v dušo drugega, žal, ta podalpski prostor ni idealen (smeh). Saj Slovenci lahko imamo o sebi fantastično mnenje o tem, koliko nam glasba pomeni, kako zelo smo muzikalni, ampak, ko spoznate nekatera okolja, ki niso ravno daleč od nas, hitro ugotovite, da smo precej togi in zadrti, vase zaprt tip človeka, ki potrebuje vsaj liter alkohola, da se sprosti in prepusti, ampak, da ne delam komu krivico, ne govorim o posameznikih, govorim nasplošno o sredini, ki se kaže v tem, da mešamo in enačimo pojme glasba in zabava. Gasilske veselice, razni sprejemi, ki jih tako radi pripravljamo športnikom itd., če je to mesto, kjer se pokaže “naša” ljubezen do glasbe, potem ste gluhi, ali pa najmanj zavedeni.  In ne čudim se, da Tanje, Saške, Domni, Čuki itd. polnijo dvorane, kajti potreba po zabavi je očitna, potreba po glasbi pač ne! Presenečen sem bil, da je tudi Siddharta podlegla tem prijemom, ampak, to nikogar ne moti, to je naša realnost. Jaz si ne predstavljam, da bi Rolling Stonesi v Londonu pričakali Beckhama, ko bi le ta v Ameriki osvojil pokal v državnem prvenstvu.

Kaj si najbolj zameril Alešu Uranjeku in Damjanu Damjanoviču, pa morda tudi Jadranki Juras?

Vsakdo je po svoji presoji naredil to, kar je mislil, da je pametno in pošteno. Kolikor vem, je Ana imela konkreten odnos samo z Jadranko, Aleš in Damjan pa sta sedela le na žirantskem stolu, kjer naj bi ocenjevali njene nastope. Kot veste, se je pri izločanju in presoji kandidatov Aleš “naslonil” tudi na mnenje producentov, kreativnih direktorjev, ki so imeli ekskluzivno pravico nad “resnico” v obliki montiranih in predvajanih filmčkov pred nastopi, mnenja, ki so mu bila “servirana” s strani producentom, ki jim je očitno zaupal oz. verjel. Z Ano pač ni delal neposredno, komunicirala sta le bežno in vljudnostno. To, da se je odločil za tistega, ki mu “reže kruh”, je zame bilo pričakovano, kajti, če bi mislil samo s svojo glavo, bi se verjetno s svojimi bobni doma dolgočasil in pizdil nad razmerami! Mislim, da so odločitve žirantov bile predvsem njihova “mora”, namreč, morate vedeti, da so samo reševali to, kar je zakuhala publika in kreativni direktorji, ki je posledično glasovala tako kot pač je. Zdi se mi nefer, da se nezadovoljneži sedaj obešajo samo na mnenja žirantov, spregledajo pa, da jih je publika nemalokrat spravila v situacijo, ko so metali ven dejansko najboljše kandidate! In to kandidate, za katere so upali, da so resnično talenti! V njihovi koži ob takem pritisku javnosti res ne bi hotel biti verjetno nihče. Očitam jim lahko pa predvsem to, da so se izkazali za prilagojene svojemu naročniku, vsaj meni ni znano, da bi s producenti imeli kak konflikt ali različne poglede. Toliko je bilo meni dano dojeti, ampak, verjetno bi bilo smiselno vprašat vsakega posebej, sami imajo o tem verjetno svoje razloge in mnenja.  Žirija se mi zdi, ni bila največji problem tega šova, jaz sem bil nad drugimi “storitvami” bolj razočaran. Če me vprašate, kdo bi naj bil boljši žirant v tem šovu, bi krepko in dolgo razmišljal (smeh).

YouTube slika preogleda

Na uho so mi prišle govorice o zelo ostrih pogodbah s POPom, ki so jih morali pred sodelovanjem podpisati vsi tekmovalci. Se je Ana temu uprla?

Le toliko, da je ni podpisala (smeh). Pogodbo naj bi podpisali vsi, vseh devet izvajalcev v finalnih oddajajh, a se mi zdi, da sta jo zavrnila le Gašper in Ana. Le ta se je na prigovarjanje in želje finalistov malo dopolnjevala in delalo se je na tem, naj bi bila bolj prijazna do izvajalcev, a meni se je na koncu vseeno zdelo, da je še vedno preveč “neprijazna” do izvajalcev. Ana ima svojo avtorsko glasbo, zato se mi zdi smešno, da bi ji založba vsiljevala svoje komade, producente. Resda bi bila to stvar dogovora, a kaj ti pomaga, ko je pa t.i. suport pri nas tak, da se ti zdi, da človek doma vse to naredi lahko bolje. Žalostno je, ko izvajalec enkrat pristane na tako slabe in podrejene pogoje. Taka pogodba žal ne more bit glavna nagrada, prej kazen za nastopajoče, vsaj tiste, ki so tudi sicer sami avtorji. Če mene vprašate, glasbene založbe so se v teh nekaj letih spremenile v nekaj, kar je izvajalcu bolj nuja in breme, ne pa pomoč in dobri pogoji za delo. Tudi v svetu ni drugače, založnikom, tudi največjim je povsem jasno, da iz prav vsakega osebka lahko naredijo kokoš, ki nosi jajca. Obstaja nekaj manjših založb, kjer imajo zelo dostojna pravila za izvajalce, ampak do njih je zelo težko priti, predvsem se to zgodi na dolgi rok in neko kilometrino, ki je že za izvajalcem. V bistvu nek začaran krog, predvsem vztrajanje in delo na dolgi rok ter element sreče je nujen!

Glede na to, da si bil ves čas zraven, mi upaš povedati kako pizdarijo iz zakulisja, ki se po tvoje ne bi smela zgoditi?

O “zakulisju” vem le toliko, kolikor sem izvedel od udeležencev, oz. to, kar mi je povedala Ana, zato o tem ne morem soditi. Sodeloval sem le posredno, naredil oz. pomagal sem pri pripravi dveh matric za Ano, skupaj sva izbrala dva komada, ki ju je zapela ob izločanju.

Nek insajder mi je nekoč zaupal, da našo glasbeno sceno vodijo gangsterji. Je pretiraval s to oznako?

Gangsterji, ki imajo pištole v hlačah (smeh)? Ah, na tako majhnem trgu kot je naš, so to preveč pompozne oznake. Te naše scene dejansko NIHČE ne vodi, je preveč marginalna in nepomembna, da bi se lahko resno pogovarjali o tem. Založniki, radijski in tv redaktorji, direktorji festivalov itd., redko kdo med njimi živi izključno od neposrednega dela z glasbo oz. glasbeniki. Večina jih le hodi v redno službo, če pa komu to ni dovolj, pa si omislijo še kakšen lokalček ali kakšno drugo dejavnost, ki jim omogoča “prestižen” imidž, sploh kakšen fukabilen pleh, drage cunjice so nuja na tem našem zvezdniškem parketu, ki je žal že tako zdrajsan, kot bi po njem vozili z konjsko vprego.

Zakaj misliš, da Ana ni prišla do velikega finala?

Se motiš, haha! Ana je prišla do velikega finala, ampak bo potrebno še malo počakat, da bodo to vsi dojeli (smeh)! Sicer pa, dejansko je edino Jadranka izjemno izpostavila njene kvalitete, pa pozabimo, da je bila “samo” njena mentorica. Damjanu in Alešu se je zdela le “vljudnostno” dobra, sicer bi se bolj izpostavila. Ampak, tako ali tako verjetno nimata interesa, saj imata oba začrtano svojo špuro in svojo pozicijo v tem slovenskem prostoru. Obema gre dobro, zakaj bi se izpostavljala z nečem, kar je itak nepomembno. Aleš dobro ve, kaj bo lahko prodal pod svojo znamko, Damjan je pa tako ali tako v drugih vodah, verjetno si želi malo dvignit rejting v smislu pridobivanja oz. popularizacijo, ali še bolje, komercializacijo bolj “klasičnih odjemalcev”! Jadranka pa, mislim, da se je v vseh teh letih distancirala od te naše pop mainstrem scene in se podala naprej v klasične in jazz vode, kar pomeni, da nima ne želje ne dovolj energije, da bi to realnost, kakršno pač imamo, zdaj prevrednotila in se izgubljala v teh kalnih vodah.

Kaj so ji po tvoje gledalci najbolj zamerili?

Tisti, ki mislijo s svojo glavo in imajo le to zato, da si z njo tudi pomagajo, ji niso zamerili. Mislim čisto na človeški faktor vztrajanja in izpostavljanja. Ali pa je bilo to pametno in racionalno, pa bo itak pokazal čas. Biti odkrit, neposreden, spregovoriti o svojih dvomih, težavah, frustracijah itd. je to dovolj za zamero? Ja, lahko pa tudi rečem v njen bran, da sem žal prepozno ugotovil, kako bigbradersko so se lotili tega šova, saj mislim, da so vsaj v tem presegli domišljijo Cowella. Bila je dilema, ali naj vztraja, ali naj nadaljuje in vseeno potegne nekaj zase. Kot pravim, čas bo pokazal, ali je imela prav, sama se je odločila in vztrajala, jaz ji za to čisto na osebni ravni lahko le čestitam.

Na mojem blogu si bil večkrat zelo oster v svojih komentarjih. Misliš, da je pametno pljuvati po ljudeh, ki bodo nekoč morda Anina publika na koncertu?

Pljuvati po ljudeh? Če se ti zdi nekaj patetično, neiskreno, zaigrano in to poveš naglas, se seveda izpostaviš in vsak PR strokovnjak se bo prijel za glavo, madonca, poslušaj, tega ne smeš počet! Ampak, a je to že pljuvanje? Komunikacija s publiko je seveda usodno pomembna, ampak v tem našem big brother šovu se je igralo predvsem na to komercialno “narejeno” podobo in stalna prisotnost kamer je bila za bolj odprte posameznike precej bolj obremenina kot se zdi nekomu doma na kavču. Tiščati glavo v pesek kot noj, govoriti o iskrenosti in širini svojega srca, ljudem povedati, da si pošten in da se jim predajaš z vsem srcem in dušo, bla, bla. Če mi nekdo v pogovori vsaj trikrat pove, da je pošten in iskren, začnem pač dvomit in mu vse manj verjamem, take so pač moje izkušnje. Seveda to pali na prvo žogo in publika rada to sliši, ampak sam sem poplnoma prepričan, da si s takimi izjavami na dolgi rok bolj škoduješ, pa četudi na koncu tega šova celo zmagaš.  Za resno presojo, kakšno publiko si nekdo “zasluži” , je potreben čas, veliko dela, odrekanja, na dolgi rok edina opcija, pa če je še tako naporna in nestimulativna. Uspeh v bolj zrelih letih, ko imaš za seboj nekaj kilometrine in tudi padcev, je več vreden, kot še tako talentiran otrok, ki se mu tako radi klanjamo in nanj hitro pozabimo, ko se pojavi nov talent. Prehiter uspeh je mnogokrat preveliko breme za osebo, ki ga doleti. Kot veste, se pri nas nad otroki navdušujemo nadpovprečno, imamo pa “težave” z odraslimi, bolj izoblikovanimi osebami! Poslušnost najstnikov je nekaj normalnega in to res ni težko doseči, z babo, ki ima pa že nekaj izkušenj in si dovoli biti ambiciozna, jo je pa treba po dobri slovenski navadi hitro spravit v red in podredit, če ne gre drugače, tudi z lepljenjem ponižujočih etiket. V popularni glasbi imate na svetovni sceni razbitih in zblojenih zvezd itak na pretek, mnogi so žal že med pokojnimi, kar pa še ne pomeni, da so vsi isti, da je to pogoj za uspeh!

Se v Sloveniji sploh splača sodelovati z glasbenikom, ki ni ravno top zvezda?

Saj v Sloveniji ni zvezd. Če si nekateri to domišljajo in se grejo to pozo, naj uživajo.  Če se splača? Če bi non-stop razmišljal, kaj se splača, postane življenje zame nesmiselno. Običajno je tako, da o stvareh, ki jih najraje počnemo ne razmišljamo na tak način. Glasba ni moja eksistenca, od nje ne zahtevam preživetja, zato si lahko domišljam, da bom počel le to, kar me zanima in kar mi omogoča razvoj, iskanje, čudenje. Svoj čas, voljo in energijo sem pripravljen deliti le s tistimi, ki jim zaupam in verjamem, da imajo podobne želje. Glasba je zame najplemenitejša in najglobja komunikacija med ljudmi. Zadane vse, ne glede na raso, jezikovne ovire, različne kulture. Je potovanje, bolečina, upanje, skratka, življenje! Se sliši banalno in prežvečeno, ampak tako pač je!  Seveda je takega človeka možno zlorabit, ampak, na koncu si itak vsak sam servira resnico zgolj zase.

Kaj bi mi rekel, če izdam skrivnost, da doma baje nabijaš Saško Lendero, na zunaj pa se kažeš v luči zagovornika kvalitetne glasbe?

Doma poslušam veliko glasbe, ki je strahotno nekomercialna. Se velikokrat zamislim, kaj hudiča je z mano narobe, da te privlačijo take stvari, ki se marsikomu zdijo morbidne in pesimistične, ampak meni so neznansko lepe, navdihujoče, žal pa Saške ni med njimi (smeh).

Kaj rečeš človeku, ki pribije, da je Ana povprečna pevka brez karizme?

Nič, stvar okusa. Če ima kakšen pameten argument, poslušam, ni nujno da se strinjam, sicer pa rešpektiram mnenje vsakogar, najraje pa seveda mnenja tistih, ki so vsaj v nečem dobri in s takimi ponavadi nimam težav. Si brez karizme, če te pokliče Steve Lukather (Toto, 5 gramyev itd.), in se pozanima, kakšno situacijo imaš doma v svojem okolju, imaš morda nekaj zaledja, kajti z veseljem bi sodeloval s teboj?  Steve bi se lahko pojavil tudi v Slo X Factorju, sam se nama je ponudil, da bi pozdravil sodelujoče, tudi pomagal Ani, a so na Popu to zavrnili v stilu, nas zanima naš trg, to bi bila zate prevelika reklama! OK, se da razumeti, ampak, saj bi to lahko preskočili in bi pozdravil našo publiko, dal tej deželi malo “svetskosti” itd. Ja, za to globalno razumevanje smo žal preozki, ne premajhni. Pa bi bilo dovolj, da se pokaže samo v predfilmčku, ki se je zavrtel pred nastopom vsakega kandidata. Raje so se ukvarjali z ozadjem in suportom, zavestno izkoriščali vsako pripombo, ki ji je bila v škodo pri preprosti publiki, izpuščali pa vse štorije, ki so do tega konflikta pripeljale. Če se ti plesni koreograf vtika v tvojo vokalno interpretacijo, ki jo gradiš in delaš leta in leta, če ti kreativni producent svetuje pri performancu na odru in ti pove, kako naglašaj besede itd., o kakšnem profesionaluzmu potem govorimo. O neki novinarski etiki in dobronamernosti režiserjev te oddaje je nesmiselno razpredat, itak je edino merilo gledanost in keš, ki ga oddaja prinaša.  Ana je, kar se mene tiče, opravila vse nastope v tej oddaji odlično, sploh če upoštevamo vse razloge, priprave med tednom in stresne situacije, ki jih je bila deležna. Upam trdit, da je izpadla najbolj samozavestno in psihično stabilna. V takih momentih se dejansko vidi, kaj zmoreš. Ni bilo vedno briljantno, tudi so bile napake, bilo pa je vsakič najmanj korektno in nihče ne more trdit, da zadaj ni veliko volje, razlogov, da se pojaviš pred publiko. Za tiste kritične in pametne gledalce, ki razumejo in dojemajo poslanstvo ProPlusa me ne skrbi, pri preprostih in nazainteresiranih gledlacih, pa zadeve dobijo drug pogled.

Kaj pa človeku, ki reče, da je zoprna, tečna, nesramna in prevzetna?

Haha, tudi nič, saj nisem njen advokat, mislim da sama zelo dobro opravi s takimi tiči!

Če ne bi delal muske za Ano, za koga bi?

Delam muziko za ljudi, in Ana tudi (smeh)!

Kaj pa od tujih zvezd, katera ti je pisana na kožo?

Veliko, tako vokalno kot instrumentalno me privlačijo mnogi. Tudi v skoraj vseh žanrih so navdihujoče osebe, ki me privlačijo in dostikrat pripravijo do stanja onemelosti in čudenja!

In seveda, je POP pokril stroške vozakanja v Ljubljano oz. kako so to rešili tisti, ki niso ravno pri denarju?

S pufi! Kot vidiš, smo preživeli (smeh)! Dejansko pa je žalostno, da za tekmovalce niso poskrbeli, da bi jim zagotovili pogoje, ko bi lahko nemoteno in brez skrbi opravili svojo prisotnost v tem slovenskem XF. Verjetno je drugače za tiste udeležence, ki so doma pri svojih starših, imajo varno zaledje in podporo, edino šola jih je dodobra obremenjevala, kajti izostanki so bili precejšnji. S starejšo in zrelejšo skupino, ki je bila pri Jadranki, niso znali delat mnogi prisotni v tej oddaji. Govorim o tem slovenskem pristopu do oseb, kjer bi že morali upoštevat njihove zahteve in njihovo željo po razkrivanju in prezentiranju. Premalo so jim šli na roke, ko je bilo govora o njihovih ambicijah. Človeka pri 28 letih “nadgraditi” na način, da bo sprejemljiv za aboten okus, ki so ga uturili v vseh teh letih šalabajzerstva in hlastanju za keš, je najmanj hecno!  Pri skupini nad 21 let je bila situacija precej drugačna kot pri mlajših, šoloobveznih kandidatih. Niti Ana, niti Matija v tem času nista bila v službi, imela sta stroške s prevozi, nabralo se je kar nekaj km voženj, nista iz Ljubljane, ampak sta skoraj vsak dan štepala kilometre iz Kopra, Lesc, skratka, nekaj malega sta kasneje, ko sta zaprosila in opozorila na to stanje, dobila povrnjeno, bolj kot miloščino!  Tega mislim da si organizatorji tega šova ne bi smeli privoščit, pri vsem tem denarju, ki se je obrnil, pa čeprav verjamem, da je bila organizacija take prireditve zahtevna.  A navsezadnje, vsi so nekako dobili “povrnjeno” svoje sodelovanje v oddaji z odmevnostjo in prepoznavnostjo, tako da, nekateri bodo to izkoristili, drugi morda niti ne, ampak, to je itak odvisno od njih samih. Tukaj so starejši v prednosti, kajti večina jih kar ve, kaj jih dejansko čaka!  Slovenske realnosti ne mislim upoštevat kot edino opcijo, ker če, potem bi se z glasbo že pred časom nehal ukvarjat! Velja tudi za Ano, kajti imava kar nekaj dela še pred seboj, predvsem je glava veliko bolj v tujini kot doma!

Recenzija: Friends With Kids

29.06.2012 ob 07:36

FRIENDS WITH KIDS

Friends With Kids, režijski debi Jennifer Westfeld, verjetno najbolj znane po vlogi v filmu Kissing Jessica Stein, nas uči, da so otroci prekletstvo, ki zjebejo srečno zvezo in seks med moškim in žensko. Jp, otroci so v tem filmu sranje. Nekaj, kar ni dobro imeti doma. In nekaj, kar uniči srečo, poželenje, zabavo in privlačnost zveze. Otroci so v hollywoodskih filmih večinoma res samo za zgago. Ali so nesramna, zoprna in zlobna bitja, ki s svojim diktatorskih obnašanjem ob živce spravijo starše, ali pa so nekemu paru popolnoma odveč, saj mu vzamejo čisto vse, kar je imel pred njihovim prihodom. Drži, hollywoodski filmi so atentat na srečne družine, so opozorilo, da ni dobro imeti otrok, ki ne prinesejo čisto nič dobrega, saj so razvajeni in zlobni pamži, ki kot predator sfukajo srečno zvezo. Le poglejte Jona Hamma in Kristen Wiig. Do rojstva otroka sta seksala kot zajca in se ljubila do konca in napraj, odkar imata otroka, se sovražita, prepirata in zganjata depresijo. Pa poglejte tudi Mayo Rudolph Chrisa O’Dowda. Do otroka sta bila najbolj srečen in simpatičen par v mestu, zdaj sta le dolgočasna in tečna zakonca, ki se med rjuhe zakadita enkrat na mesec, pa še to takrat, ko se njun otrok slučajno ne joče. Ali kot pravi O’Dowd: “Pač navadiš se.” Prav imate, Friends With Kids je film, ki nam pove, da imajo starši dve možnosti. Prvič, da se jim zaradi otroka podre cel svet, in drugič, da zadevo shendlajo do te mere, da se pač navadijo in sprejmejo situacijo, ki jo prinese prihod dojenčka. In tu sta Jennifer Westfeld in Adam Scott, najboljša prijatelja, ki se zaradi otroka nočeta odpovedati romantiki, seksu in flirtanju, zato pač nista par, ampak imata le otroka. Eto, še ena poanta tega filma, torej, da je otrok kul samo v primeru, če ga nimaš kot par, kar pomeni, da ti vseeno omogoča zmenke (ona najde Edwarda Burnsa, on Megan Fox) in vse tisto, kar si imel pred otrokom. Pogumen film, pravzaprav. A narejen zelo klišejsko, premalo zabavno, preveč resno in odigrano tako zelo povprečno, da se gledalec večkrat drži za glavo in se mu znova zalušta ogled komedije Bridesmaids, ki ji je tale film pobral večino kastinga.

Ocena: 5/10

Happy Birthday: Mel Brooks (86)

28.06.2012 ob 16:36

"I love spaghetti and sex, sometimes together. My dream of heaven is walking naked through fields of pasta fazool."

Ne-Yo: Lazy Love

28.06.2012 ob 11:47

Tudi Ne-Yo se je začel zavedati, da ga bo dolgoročno rešila le kvalitetna glasba in da prvožogaški izleti v dance vode niso zanj. Ne-Yo je super pevec in glasbenik, Ne-Yo bi lahko bil naslednik Michaela Jacksona, če bi se vzel skupaj in spet začel delati komade, s katerimi je raztural na albumu Year of the Gentleman.

In Lazy Love, ki napoveduje album R.E.D, ki naj bi ga Ne-Yo izdal septembra, je tisti pravi r&b, je komad, s katerimi je Ne-Yo vsaj zame postal totalni car muske. Je pa zanimivo kako zelo se je nabildal in kako zelo je začel furati seksi imidž, kar pa spet ni najbolje, saj tega sranja ni rabil, ker je bil v prvi vrsti elegantni pozer s klobukom in daleč od for, ki se jih gre recimo Chris Brown.

YouTube slika preogleda

Euro 2012

28.06.2012 ob 07:18

Danes me čaka polfinalna tekma, kjer se bo Italija za veliki finale borila z Nemčijo. To bo verjetno prva tekma letošnjega prvenstva, ki jo bom gledal v celoti in resnično navijal za svoje priljubljeno moštvo. Upam, da me tako kot v četrtfinalu proti Angliji ne čakajo enajstmetrovke, ampak da bodo Italijani vsaj en gol zabili že v rednem delu. Se mi pa zdi, da so Nemci letos boljše in močnejše moštvo, zato čudeža ne pričakujem in sem dejansko vesel že uvrstitve v polfinale.

In ko smo že pri enajstmetrovkah, tudi včeraj smo jih gledali na tekmi med Španijo in Portugalsko, ki vse do konca rednega dela tekme nista bili sposobni zabiti niti enega samega gola. Španci so bili na koncu res boljši, toda Portugalci imajo Cristiana Ronalda, ki je bil včeraj očitno le za okras. Jebemti no, če si najboljši fuzbaler na svetu, zabij vsaj tri gole na tekmo. Če jih ne zmoreš, vrni denar, ki ti ga folk plačuje za tvojo slavo. Pele je znal, Maradona je znal, zakaj za vraga ne znajo še ostali, ki se grejo najbojše fuzbalerje vseh časov. Jebeš ta naziv, če potem tvoja ekipa izpade zaradi enajstmetrovk, ker celo tekmo nisi bil sposoben zabiti niti enega gola.

Melanie Fiona feat. J. Cole: This Time

27.06.2012 ob 08:43

Tudi v današnji porazni sceni se najdejo izjeme in tale komadič je ena takih izjem. Zelo dober r&b iz novega albuma Melanie Fione, ki nosi naslov The MF Life. Če se ne motim gre za tretji single (prva sta bila Gone and Never Coming Back in 4AM) albuma, ki ga zaenkrat še nisem spustil skozi svoj predvajalnik. Zelo dobro paše tudi vložek mladega rapsa J. Colea, skratka, tole je brez dvoma eden top komadov letošnjega poletja.

YouTube slika preogleda

Umrla Nora Ephron

27.06.2012 ob 07:04

Napisala je scenarije za filme Silkwood, Heartburn, Cookie, When Harry Met Sally, My Blue Heaven, This is My Life, Sleepless in Seattle, Mixed Nuts, Michael, You’ve Got Mail, Hanging Up, Bewitched in Julia & Julia, režirala pa je filme This is My Life, Sleepless in Seattle, Mixed Nuts, Michael, You’ve Got Mail, Lucky Numbers, Bewitched in Julia & Julia.

Cenil sem jo tudi zato, ker je bila ena redkih žensk, ki je razturala v Hollywoodu. Ki je znala najti prave igralce za svoje filme in iz preprostih zgodbic ustvariti nekaj nepozabnih romantičnih klasik, pa tudi filmov z močnimi ženskimi karakterji. Nekaj filmov je bilo slabih, nekaj pa precej dobrih in takih, da jih z veseljem pogledam še enkrat.

Za posledicami levkemije je umrla stara 71 let, če bi izbral njen najboljši film, pa bi izbral Mixed Nuts, najboljšo božično komedijo vseh časov.

Top 40 (junij, 2012)

26.06.2012 ob 15:23
  1. R. Kelly- When a Man Lies (new)
  2. R. Kelly- Ex Girlfriend (new)
  3. R. Kelly- Fallin From the Sky (new)
  4. R. Kelly- Green Light (new)
  5. R. Kelly- Clipped Wings (new)
  6. Donna Summer- Sand on my Feet (new)
  7. R. Kelly- You Are My World (new)
  8. R. Kelly- Believe in Me (new)
  9. Whitney Houston & Jordin Sparks- Celebrate (new)
  10. Challe Salle, Adam Velić, Nipke, Trkaj, Da Kru & Shorti- Kensl (new)
  11. Usher feat. Rick Ross- Lemme See (new)
  12. R. Kelly- Make You My Baby (new)
  13. Donna Summer- The Queen is Back (new)
  14. R. Kelly- One Step Closer (new)
  15. R. Kelly- R. Kelly- Share My Love (new)
  16. R. Kelly- Feelin Single (new)
  17. R. Kelly- Beautiful in This Mirror (new)
  18. Lionel Richie feat. Rasmus Seebach- Say You Say Me (new)
  19. Lionel Richie feat. Jennifer Nettles- Helo (new)
  20. Bad Meet Evil feat. Eminem & Royce Da 5′9”-Fast Lane (new)
  21. Donna Summer feat. Ziggy Marley- Crayons (new)
  22. Justin Bieber- Die in Your Arms (new)
  23. Justin Bieber- Out of Town Girl (new)
  24. Justin Bieber feat. Drake- Right Here (new)
  25. Justin Bieber- Be Alright (new)
  26. Justin Bieber feat. Big Sean- As Long As You Love Me (new)
  27. The Game feat. Ne-Yo- Camera Phone (new)
  28. Justin Bieber- Maria (new)
  29. Muff- Povej mi (new)
  30. Muff- Tvoje moje (new)
  31. Lepa Brena- Uradi to (new)
  32. Marcus J. Williams- The Tides Will Turn (new)
  33. Donna Summer- Mr. Music (new)
  34. Donell Jones- Do You Wanna (new)
  35. R. Kelly- Shut Up (26)
  36. Usher- Climax (new)
  37. Justin Bieber- Boyfriend (new)
  38. R. Kelly- Fool For You (new)
  39. R. Kelly- Party Jumpin (new)
  40. Justin Bieber- Fall (new)

Recenzija: Safe

26.06.2012 ob 14:37

SAFE

Jason Statham je še vedno dežurni akcijski junak. Četudi so si njegovi filmi med seboj podobni tako zelo, da bi jim lahko menjali naslove, pa gledalci praktično ne bi opazili razlike, se model drži odlično in že več kot desetletje ostaja v prvi ligi, kar ga uvršča daleč čez kakega Van Dammea, Lundgrena in Seagala, ki so po obetavnih začetkih ugasnili dokaj hitro. In Statham, ki ga boste letos videli tudi v drugem delu filma The Expendables, je tokrat možakar po imenu Luke Wright, bivši pretepač, ki pomaga kitajski deklici (Catherine Chan), sicer genialki za numerične kode, ki jo preganjajo ruska mafija, kitajske triade (vodjo igra zdaj že 83 letni James Hong)in skorumpirani newyorški policisti, kar pomeni, da bo imel Luke precej dela. Film, ki ga je režiral Boaz Yakin, najbolj znan po filmu Remeber the Titans, seveda močno spominja na Mercury Rising, kjer je Bruce Willis pazil na majhnega dečka, je pa drugače povsem okej akcija, kjer Statham kot vedno lomi in strelja svoje nasprotnike. Rutiniran film, ki pa vendarle skoči nad klišejsko B robo. Tudi zaradi karizme Jasona Stathama in seveda zaradi zaključne sekvence, kjer Catherine Chan sesuje vse stereotipe takšnih filmov.

Ocena: 6/10

R. Kelly: Write Me Back (deluxe edition)

26.06.2012 ob 13:56

Evo ga, novi album R. Kellyja, tega mojstra muske, ki je eden redkih glasbenikov, ki še ohranjajo kvaliteto, rešujejo žanr in se požvižgajo na trenutne posrane trende ter pičijo po svoje. Čeprav sem pričakoval napovedani Black Panties, kjer bi Kelly spet udaril party in pleyer komade, ki jih že pošteno manjka, moram reči, da sem kljub temu, da nadaljuje špuro albuma Love Letter, torej špuro, ki jo je nakazal že z albumom Happy People, zelo zadovoljen in močno navdušen. Kelly zdaj ni več le r&b kralj, Kelly je zdaj tudi reinkarnacja Elvisa, Jerryja Leeja Lewisa, Barryja Whitea in Little Richarda, torej avtor in pevec, ki se nostalgično in z guštom pokloni tem starim legendam. Ker to počne v času, ko vsi ostali r&bjevci pokajo dance sranje, si seveda zasluži spomenik za pogum, saj dobesedno ubija trende in začenja novo poglavje v svoji pestri karieri.Četudi bi osebno raje pravi r&b album, saj je te fore počel že z Love Letterjem, lahko rečem, da gre za mojstrovino. Za enega najbolj zanimivih albumov zadnjih let. Za glasbeno izjemno pestro in guštno zadevo, kjer Kelly nostalgijo resda obleče v moderne cote, toda le toliko kot je potrebno, kar pomeni, da zvok in filing ostajata v davni preteklosti. Pri Love Letter je šlo za poklon starim časom, tukaj pa je Kelly šel še dlje in v stare čase tudi odpotoval, če poenostavim.

A brez skrbi, Kelly kljub temu ne pozabi na svoje r&b fane in jim ponudi nekaj fenomenalnih komadov kot so When a Man Lies, Clipped Wings, Believe in Me, Green Light, Beautiful in This Mirror, One Step Closer in Fallin From the Sky. To je tisti urbani slow motion r&b, ki ga danes ne zna delati nihče več. Prvinska briljanca iz albuma R., ki še vedno ostaja njegov top shit in ga bo itak nemogoče preseči. Teh sedem komadov album Write Me Back dvigne nad oblake. To niso le komadi, to so vsaj zame takojšnje klasike, ki sem jih požrl že med prvim poslušanjem. Tu Kelly nima konkurence. Tu je Kelly res faking king of r&b. Tu Kelly do kolen ne seže nihče. Tu se Kelly lahko kot za šalo primerja tudi z Michaelom Jacksonom. In ko smo že pri Jacksonu, Kelly se mu pokloni s komadom You Are My World, še z eno enkratno mojstrovino, ki jo je dejansko napisal za Jacksona, a jima je njegova smrt prekrižala načrte. In pazi to, Kelly namerno poje kot Jackson, pri tem pa zveni tako zelo dobro, da sem za hipec pomislil, da poje pravi Jackson. Neverjetno, res, You Are My World je tisti ultimativni MJ stajl, ki vrže vse kocine v luft.

In tu so Feelin Single, Share My Love, Love Is, Believe That is So, Lady Sunday in Fool For You, špura Love Letterja in Happy People, ki deluje dobro, a vsendarle malce klišejsko glede ne Love Letter in Happy People. Se pravi preveč v isti fori, ki bi jo Kelly zdaj počasi lahko menjal za Black Panties in za ukradene komade, ki so v zadnjem času prišli na internet in so več kot vrhunski. Da se razumemo, omenjene pesmi so super, so presežek, so odlična in v moderne ritme preoblečena nostalgija soula in funka, toda to smo slišali še pri Love Letter in Happy People in bi bil čas, da dobimo še tiste prave party in plejerske pizdarije, ki jih pri Kellyju že nekaj časa močno pogrešam in jih je nazadnje pokal pri albumu Double Up.

In potem pridemo do All Round on Me in Party Jumpin, ki sta čisti Elvis, Little Richard in Jerry Lee Lewis, kar je kul zajebancija, ki Kellyju še dodatno dviga rišpekt v določenih glasbenih krogih. Toda prav ta rišpekt Kellyja tudi drži nazaj, da bi delal tisto kar mu najbolj leži. Kelly bi po moje veliko raje izdal Black Panties kot Write Me Back, ampak se zaveda, da je taka kvaliteta na dolgi rok boljša in da je itak izgubil bitko z mlajšimi in bolj trendovskimi mulci, ki pač delajo dance sranje. Pa še za imidž, ki so mu ga v preteklosti mazale razne nepotrebne afere, ga je očitno začelo skrbeti, zato pač zdaj dela musko, s katero lahko nastopa tudi na koncertu Whitney Houston, če poenostavim.

Kakorkoli že, Write Me Back je enkraten album, je poklon in samostojna špura. Je mešanica nostalgije in modernih ritmov. Je spomin na Elvisa, Richarda, Lewisa, Wonderja, Charlesa, Browna in Jacksona, hkrati pa tudi tipčni Kelly, kar je navsezadnje boljše od Love Letterja, ki pravih r&b komadov ni imel in je bil le nostalgija.

R. Kelly ostaja kralj muske, edini pravi naslednik Michaela Jacksona in kvalitete, na katero so z redkimi izjemami pozabili vsi ostali r&b glasbeniki. Kapo dol.

YouTube slika preogleda

Usher feat. Rick Ross: Lemme See

26.06.2012 ob 00:47

Končno spet zelo dober Usherjev komad. Če se ne motim, gre za tretji single albuma Looking 4 Myself, ki se mu še nisem v celoti posvetil. Vem pa, da sem močno razočaran nad prevelikim številom dance dreka, ki pokvari celotno podobo albuma, na katerem je nekaj zelo okej komadov, tudi Climax, da ne bo pomote.

YouTube slika preogleda

Michael Jackson, tretja obletnica smrti

25.06.2012 ob 23:09

Danes minevajo tri leta odkar ga ni več z nami. Tri leta odkar je umrla glasba. Tri leta odkar se  je svet spremenil za vedno. Prav zato nestrpno čakam nov material. Ne komade, ki jih je snemal sto let nazaj in jih bodo kmalu izdali na prenovljeni inačici albuma Bad, ampak komade, ki jih je snemal zadnja leta, se pravi komade, ki so bili v planu za povsem nov album ali pa so ostali v rezervi za Invincible, no ja, pa tudi za History in Dangerous.

Vem, da Sony nekaj palamudi in da je materiala ogromno, toda tole čakanje je vse prej kot pametno, tudi zaradi hekerjev, ki so nove komade enkrat že ukradli. Pa rad bi uradno izdani video material, koncerte, zakulisje snemanje spotov in na stotine gostovanj. Če so lahko na YouTubeu, zakaj za vraga ne morejo biti tudi na lepo zapakiranih dvd izdajah.

Res nimam pojma, zakaj se ravno pri Michaelu Jacksonu, ki je še vedno vroča roba, take reči vedno znova zapletajo, saj bi se spodobilo, da bi po smrti dobili kvaliteten in legendaren material, recimo vsaj zadnjo turnejo z brati, pa nepozabno obletnico iz leta 2001, ki je sploh sramotno končala na smetišču zgodovine, pa četudi je šlo za enega izmed najbolj spektakularnih glasbenih spektaklov vseh časov.

Kakorkoli že, na današnji dan je pred tremi leti umrl kralj zabavne industrije, spominjam pa se ga s koncertom turneje History iz leta 1997, ki je nekaj tako dobrega, zabavnega, nepozabnega in vrhunsko izpeljanega, da še danes ne morem verjeti.

YouTube slika preogleda

X Factor Slovenija: Veliki finale

25.06.2012 ob 04:14

Evo ga, pa smo prigurali do velikega finala, do zadnje oddaje slovenskega X Factorja, ki ga bom začel z Ano Soklič in Almo Merklin, dvema daleč najboljšima tekmovalkama, ki sta žal izpadli, kar je bil kronski dokaz, da gre za farso, kjer v resnici ne iščejo najboljših pevcev in performerjev, ampak le tiste, ki pač ustrezajo rejtingom in potencialnemu filanju dvoran ne glede na kvaliteto prikazanega.

Okej, dovolj jokanja, gremo na finalni šov, ki sem ga kljub vsemu pričakoval še bolj nestrpno kot četrtfinalno tekmo Italije in Anglije ter seveda navijal za Demetro Malalan, ki je vsaj nekaj razredov boljša od Matije Jahna in In & Out.

  • Matija Jahn, na začetku je bil huda faca in še pel je dobro, potem pa se je nekako izgubil in začel fušati na polno. Vse do zadnjih dveh finalnih oddaj, kjer je bil spet na pravi poti, kar ga je na koncu pripeljalo celo do velikega finala. Vedel sem, da ima velik fan base, nisem pa vedel, da bo ugnal celo In & Out, kar pomeni, da lahko na koncu morda celo zmaga. Začel je z Wind of Change, najprej pa sem se vprašal, kaj za vraga so mu naštimali na glavo namesto las. Ni pel slabo, a jeba je, ker ga matra angleški naglas. Soliden nastop, a nič več kot to.
  • Demetra Malalan, edina, ki si zasluži veliki finale. Ko dobi pravo pesem, je vrhunska, ko ji pesem ne leži, pa se zgodi debakl kot pri Rihanni. Prav zato je daleč za Almo in Ano, ki takih kiksov nista naredili niti enkrat. Uf, jebemti, Smile Charlieja Chaplina, ki jo je zelo rad prepeval tudi Michael Jackson in ki ga je zanj na pogrebu pel brat Jermaine. Bravo, Demetra, tole je bil nastop za končno zmago. Tole je bil nastop, o katerem bi se moralo govoriti še precej časa. Tole je bil nastop, na katerega bi bil ponosem tudi Michael Jackson.
  • In & Out, Matija Jahn fuša, In & Out pa fušajo še stokrat bolj. Če si kdo finala ne zasluži, so to tile pobje. Vsaj kar se petja tiče, verjamem pa, da so super tržna niša, ki jih bo Uranjek spravil zelo daleč, če se mu bo ljubilo. Okej, tokrat fušanja prvo polovico niti ni bilo, so pa na odru delovali kot ostanek Evrosonga, torej kot skupina, ki je izpadla na avdiciji za Evrosong. In & Out nimajo pojma, ali naj bodo boy band ali pop rock skupina, ko začnejo peti vsi skupaj, pa je fušanje še vedno preveč očitno, da ne bi bolela ušesa. Aha, Jadranka, nisem vedel, da ocenjujemo prijazne karakterje, ves čas sem imel v glavi, da ocenjujemo petje. Da o neslani šali, da je kao itak vse zrežirano, niti ne govorim. Če bi bilo vse tako kot je treba, tile pobje ne bi smeli stati na odru velikega finala.

Po prvem krogu je bila daleč najboljša Demetra, Matija Jahn in In & Out pa so zaenkrat nekako enakovredni. Ni pa nič bolj dolgočasnega od Boštjana Gorenca Pižame, ki je bil zdaj celo na odru z Polesom in Valičem, ki sta v primerjavi z njim najbolša voditelja in humorista na svetu.

  • Matija Jahn in Big Foot Mama, odličen duet, kjer se je Jahn enakovredno kosal s Skočirjem. Tole je bil brez dvoma eden najboljših Jahnovih nastopov, kjer je karizma špricala po celem odru. Jahn je kul dečko, ko mu dovolijo, da je to kar je, zato je bilo ves čas neumno, da so ga hoteli spreminjati in mu dajali komade, ki niso bili primerni zanj. In hej, zakaj za vraga ni vedno pel po slovensko, saj bi bil stokrat boljši kot v angleških komadih.
  • Demetra Malalan in Tabu, itak da ji niso smeli dati Maje Keuc, ki bi Demetro pofurala kot za šalo. Evo, to je to o čemer govorim. Ko Demetra dobi komad, ki ni zanjo, ne naredi nič posebnega. In hvala bogu, da je imela Tina Marinšek v roki kitaro in da je bila malo bolj mirna, saj se Demetre v nasprotnem primeru sploh ne bi videlo. Stokrat slabše kot Smile in vnovičen dokaz, da Demetra ni vedno enako dobra, kar se za nekoga, ki misli zmagati ne spodobi.
  • In & Out in Maja Keuc, zanimivo že zaradi tega, ker sta bila Tim in Maja nekoč par, sem pa prepričan, da jih bo Keučeva vokalno ponižala kot štiri tretjerazredne pičke. Hm, ni slabo, ni slabo. Celo dobro je, če sem iskren. Keučeva jim je pomagala, da končno ne fušajo, še posebej pa moram izpostaviti Tonija, ki je res super pevec. No, končno lahko rečem, da so mi bili In & Out prvič kul. Ampak hej, Keučeve pri njihovi nadaljni poti seveda ne bo.

Hm, tokrat je bila pa prav Demetra najslabša, In & Out pa morda celo najboljši, kar je prvovrstno presenečenje. Ampak Demetrin Smile je bil tak hud presežek, da je seveda ne bi izključil iz igre. Morda sem nor, ampak danes In & Outov morda ne bi poslal domov, je pa res, da je bil Jahnov duet z Big Foot Mama odličen. Ma nimam pojma, jebemti.

Evo jih, Muff, po mojem mnenju trenutno ena najboljših slovenskih skupin. Z nastopom in pevko, ki bi lahko kadarkoli zmagala na X Factorju.  Kapo dol.

Med najboljša dva gresta Demetra Malalan in Matija Jahn, kar je in ni presenečenje, glede na to, da je Jahn In & Out premagal tudi v prejšnjem finalu. Sem bil pa vseeno prepričan, da bodo fantje prilezli med najboljša dva, a Jahnov fan base je očitno res neverjetno močan. Toda vseeno mislim, da Demetrinega pa ne bo uspel preseči, tudi zato, ker je Demetra že od prve oddaje glavna favoritka za končno zmago. No, je pa res, da zdaj vsaj vidimo, da vse skupaj res ni zrežirano do konca in naprej in da morda o vsem skupaj res odločajo gledalci. In pošteno, da bodo zdaj šteli le glasovi zadnjega nastopa Jahna in Demetre.

  • Matija Jahn, evo ga, zadnja pesem Matije Jahna, Queeni, njegov top bend, če se ne motim, in Who Wants To Live Forever, ki ga zapoje res odlično, verjetno najbolje od vsega, kar je zapel v lajfu. Doživet in skuliran nastop. Nimaš kaj, Jahn je bil danes enkraten in najboljši doslej. Jahn si je danes morda res zaslužil veliki finale, če so pač že skenslali Ano Soklič in Almo Merklin.
  • Demetra Malalan, po Jahnovem razturju je imela težko delo, ki pa ga je seveda opravila z odliko, saj je spet pela pesem, ki ji je bila pisano na kožo. Demetra ni 15 letno dekle, Demetra je zrela pevka, ki ji noro dobro ležijo zreli komadi. Vrhunski nastop, vrhunski vokal in zagitovljena zmaga še preden sem slišal dokončne razultate. Jahn proti temu nastopu ni imel nobenih šans, Demetra je bila v zadnje tako vrhunska, da bi se lahko za nekaj trenutkov skrili tudi Alma in Ana.

Zmagala je DEMETRA MALALAN, ki je bila danes seveda moja favoritka in bi bilo res čudno, če bi se zgodilo presenečenje in bi Jahn na koncu presegel še njo. Demetra je, ko dobi pravo pesem, res nad oblaki, tam kjer sta bili tudi Alma in Ana, je pa res, da nekaterih pesmi, kot sem že povedal, ne odpoje dovolj dobro, da bi lahko rekel, da je bila najboljša od vseh. Toda v nadaljni karieri itak ne bo pela Rihanne in duetov s Tabuji, ampak komade, ki jih totalno ležijo, kar pomeni, da bo zadeva štimala in da je konec koncev zmagala prava tekmovalka. Jahnu pa želim vse naj naj, saj je kul možakar, ki si zasluži, da bi živel od muske.

(c) 24ur.com

Dober šov, za slovenske razmere pravzaprav odličen. Tudi glede žirije, ki je bila kljub mnogim kiksom vseskozi daleč boljša od tiste na Telentih in na Misiji. Resda nisem dobil toliko čustvenih, napetih in dih vzemajočih momentov kot pri ameriški verziji, je bilo pa vse skupaj vsak teden znova dovolj kul, da sem dogajanje požiral kot po tekočem traku in se jezil, če se kaka odločitev ni ujemala z mojim mnenjem. Sem pa vesel, da Jahn in In & Out danes niso razočarali in da so bili dejansko vredni velikega finala. To pa seveda pomeni, da se blamaža zaradi izpada Ane in Alme zniža na minimum in da je vse skupaj na koncu izpadlo okej in čisto kul. So bili pa skeči Valiča in Polesa večino časa povsem nepotrebni, saj so daljšali že tako predolgo oddajo, bom pa vseeno dejal, da sta kot voditelja solidna, da pa zelo moti, ko se začne Valič glupirati in pozabi, da X Factor ni njegov stand up. Pa tudi to bi štimalo, če bi bil dovolj zabaven, a ni, jebat ga, vsaj ne v kontekstu, ko si je želil biti. Tu in tam sem se nasmehnil, drugače pa sta me dolgočasila in sem gledal na uro. Ni panike, ko gre za hitre finte, panika nastane, ko je treba zafilati več minut programa. Prav zato je slabo, da so take pavze sploh imeli, sa so bremzali filing in tempo šova. A kot sem že dejal, v primerjavi z Gorencem sta bila vrhunska. Ker Gorenc pa res nima pojma kako je treba biti smešen, ko stopiš na oder X Factorja in moraš v minuti ukrasi šov voditeljema. Da o tretjerazrednih štosih za Šparove reklame niti ne začenjam govoriti. Pa da ne bom samo drekal, kul oddaja, presenetljivo kul oddaja kot celota. In tv šov, na katerega smo lahko pri nas ponosni.

(c) 24ur.com

Recenzija: Coriolanus

23.06.2012 ob 17:53

CORIOLANUS

Režijski debi Ralpha Fiennesa, ki igra tudi glavno vlogo rimskega junaka Caiusa Martiusa Coriolanusa, je enkraten shekespearjevski eksperiment. Je film, ki ohranja izviren tekst in imena likov ter lokacij, dogajanje pa postavi v moderen čas, morda celo med vojno v bivši Jugoslaviji, glede na to, da so film snemali tudi v Beogradu, kjer je Gerard Butler, ki igra zloglasnega Coriolanusovega nasprotnika Tullusa Aufidiusa, po nočnih barih preganjal lokalne sponzorušče. Dramaturško dodelan in aktersko zelo prepričljiv celovečerec, kjer svojih pet minut konkretno ujameta tudi Vanessa Redgrave kot Coriolanusova mati Volumnia, in Brian Cox kot rimski starešina Menenius, medtem ko Jessica Chastain kot Coriolanusova žena Virgilia deluje nekam prozorno. Dve uri čiste shakespearjevske uživancije, ki ji upgrade več kot koristi, zgodba pa je tako zelo zanimiva, emotivno globoka in napeta, da gledalec požira vsako sekundo dogajanja. Zelo dober film, verjetno celo ena boljših ekranizacij kake igre Williama Shakespeareja.

Ocena: 8/10

Dan državnosti

23.06.2012 ob 16:04

Samo Slovenci znamo iz tega narediti prepir, samo Slovenci znamo iz tega narediti dva različna tabora, samo Slovenci znamo organizirati proslavo, ki med sabo skrega vse živo, samo Slovenci znamo pripraviti govor voditelja, ki ne združuje, ampak provocira.  Bruh.