Arhiv za Maj, 2012

Filmoljub je glup

24.05.2012 ob 14:28

Kolega Filmoljub se ima za velikega poznavalca filma. Tako velikega, da si vedno znova drzne norčevati iz mene in da vedno znova nastopa kot največji car filmske umetnosti, ki ima vedno znova vse prav in ki vedno znova ne dopušča drugačnega mnenja in pogleda na kak film. Prav zato je zanimivo, da ga med to svojo kvazi superiornostjo večkrat tako zelo polomi, da bi se mu smejale še krave v hlevu.

Pa naj naštejem le nekaj takih primerov, kjer sem se poscal od smeha in kjer ne morem verjeti, da je lahko nekdo, ki se ima za tako pametnega in vsemogočnega poznavalca filma, dejansko tako zelo butast in kretenski.

Filmoljub, ki ga bom od zdaj dalje imenoval kar Filmoglup, je na mnenje, da je Spielbergov vojak Ryan eden najboljših vojnih filmov, kot argument, da temu ni tako, navedel Mash, La Vita e Bella, Apokalipso zdaj in Lovca na jelene, ki so zanj isti žanr kot Ryan, torej argument, zakaj Ryan ni tako zelo dober. Čeprav je bilo jasno, da kolega Paucstadt v svoji recenziji Ryana omenja znotraj pravega vojnega žanra, je Filmoglup dobil idejo, da Ryan ni tako zelo dober zato, ker sta Mash in La Vita e Bella dosti boljša. Ej, brez zajebancije, a naj mi nekdo pove kako je mogoče, da nekdo, ki se vsaj malo spozna na film, nima pojma, da sta Mash in La Vita e Bella popolnoma drugačna filma od Ryana in da moraš biti res totalni debil, da ju vržeš v isti koš. Podobno kot Apokalipso in Lovca na jelene.

Okej, Filmoljub, pardon, Filmoglup, se pač ne spozna na vojne filme, ni panike, toda isto se je ponovilo še pri akcijskem žanru, kjer je padla debata o filmu The Rock Michaela Bayja. Filmoglupu ni všeč zato, ker so mu boljši Ransom, Mars Attack in Star Trek. Jp, prav ste prebrali, model ima v glavi, da so Mars Attack, Star Trek in Ransom v isti špuri kot The Rock, ker imajo na IMDBju pač zraven napisano, da je v njih tudi malo akcije. Pa saj človek ne ve ali naj se joče ali smeji.

In potem pridem do vrhunca, ki me bo zabaval do konca lajfa. Beseda je tekla o filmu Blood Sport in o tem, da gre za še vedno dober borilni filmi, kjer v glavni vlogi nastopa belopolti junak. Potem je padel izziv naj Filmoglup našteje nekaj boljših borilnih filmov, v katerih nastopa belopolti junak, pa je kot argument, da je Blood Sport slab film, naštel Punčko za milijon dolarjev, Rockyja in Raging Bulla. Fak no, pa kdo je tu nor, jebemti no. Jp, njemu so Blood Sport, Rocky, Punčka za milijon dolarjev in Raging Bull ista špura, argument, zakaj Blood Sport ni dober pa je pač ta, da je slabši od Punčke za milijon dolarjev. Da dol padeš, res.

Filmoglup se na filme torej velikokrat res ne spozna, pa jasno mi je, zakaj mu nekateri, ki bi mu mogli biti kul, pač niso. Le kako naj mu bodo, če pa Desperada očitno primerja z Casablanco, The Expendables pa z The Silence of the Lambs. Pa sto posto sem, da mu Petek trinajsti ne bi bil všeč zato, ker mu je ljubši Goodfellas, saj tudi tam nekoga zverinsko ubijejo in je pač bolj dovršen od Petka. Pa da mu The Lost Boys ni kul zato, ker mu je bolj kul Superman, saj tudi v Supermanu nekdo leti tako kot v The Lost Boys.

Ne pretiravam, brez skrbi da ne, saj je Filmoglup v isti koš vtaknil tudi Levjega kralja in Stand by Me ter Upornika brez razloga in Jaz pa tebi mamo.

Ni panike, če ga takole serje običajen filmski bloger, panika nastane, ko to počne nekdo, ki se ima za najboljšega in nezmotljivega. In ki se potem brani tako, da pač začne obračati zlajnano ploščo žaljivk in klišejskih izrazov, ki jih uporablja že sto let. Me pa zanima, če je po poklicu specialni pedagog, ker tako zelo rad operira z izrazom, da je nekaj primerno le za retardirane najstnike. Pa še vedno čakam na dan, ko mu bo Roger Ebert poslal prošnjo, da naj neha krasti delov njegovih recenzij.

Da se razumemo, ni problema, če mi pamet soli mojster, ki res obvlada, problem nastane, ko me napade šalabajzer, ki mu manjka ogromno, da bi se lahko proglasil za avtoriteto na področju filmske umetnosti.

Filmoglup nima rezimeja, da bi si lahko dovolil gartnerizme, no faking way. In prav zato gartnerizmi v njegovih pisarijah ne delujejo tako kul kot bi morali. Me pa zabava, da jih ima, saj se tako še vedno pogovarja z mano, čeprav jaz v pogovoru ne sodelujem. Faking hologram, jebemti.

Billboard Awards 2012

24.05.2012 ob 04:00

Začel bom s slabimi rečmi, ob katerih mi gre na bruhanje. Usher in Chris Brown, ki imata za pasom precej dobrih r&b hitov, sta zdaj čisti dance krep, kar pomeni, da je žanr spet reševal Justin Bieber. To je res narobe svet, to je svet, kjer so se temnopolti frajerji prodali za poceni dolarčke, komaj polnoletni belopolti mulo pa jim kaže kaj je kul muska in jih smeši sto na uro. In hej, Usher je Bieberjev mentor, zato bom rekel, da je Usher po novem sramota za Bieberja. Da o tem, da bi moral Chris Brown vrniti nagrado za najboljšega r&b pevca, saj ne dela r&bja, ampak dance krep, niti ne govorim. In ko smo že pri slabih rečeh letošnjega Billboarda, Ty Burrell in Julie Bowen iz serije Mad Man sta bila zelo povprečna in dolgočasna voditelja, da Katy Perry in Taylor Swift podirata rekorde, ki so nekoč uspevali le Michaelu Jacksonu, pa je itak nezaslišano in čisti scifi, ki se ne bi smel zgoditi niti v parodiji Billboard Awardsov.

Pa gremo na prvi vrhunec večera, ki sta ga na odru v spomin na Whitney Houston, ki je dobila posthumno Millenium nagrado, pričarala John Legend in Jordin Sparks, ki sta po napovedi Whoopi Goldberg vrhunsko odpela Greatest Love of All in I Will Always Love You. Odlično speljan in dobro pripravljen tribute, ki ga je na koncu v spremstvu Pat Houston na odru kronala še Bobbi Kristina.

In če še malo ostanem pri tributeih, Cee Lo Green je po svojem komadu Fight To Win, kjer so mu pomagali Goodie Mob, pripravil Fight For Your Right Beastie Boysov, ki so izgubili svojega člana Adama Youcha. Natasho Bedingfield pa so med poklonom Donni Summer kretensko prekinli z oglasi, kar je žaljivo do take glasbene dive, ki je zaznamovala celo dekado. To je bil kiks, ki si ga Billboard ne bi smel privoščiti, še posebej ne pri pevki kot je bila Donna Summer. Je pa v dvorani završalo od presenečenja in šoka, ko so oznanili novico, da je pred nekaj urami umrl Robin Gibb, ki so se mu poklonili le s fotografijo. Ostali nastopi me niso kaj dosti navdušili, saj rock in dance kot veste nista moja scena, me je pa pozitivno presenetila Nelly Furtado, ki se na sceno vrača z dobrim hip hop ritmom. Pa tudi LMFAO, ki so pometli s konkurenco, so face in so mi v tej poplavi štanc še najbolj pri srcu.

In potem se je zgodil še veličasten zaključek z Alicio Keys in Steviejem Wonderjem, ki so mu podelili Ikon Award. Stevie je res legenda, Stevie je po smrti Michela in Whitney še zadnja živeča legenda, ki mi res veliko pomeni. Pa še vedno se obnaša kot pred stotimi leti, ko so ga klicali Little Stevie Wonder. Še vedno je razposajen, še vedno se zajebava iz svoje slepote, še vedno zna poskrbeti za šov in ukrasti svojih pet minut. In z Alicio sta imela svoj solo koncert, kar je letošnje nagrade dvignilo nad oblake in jim dalo tisto, kar so vzeli nekateri glasbeno povprečni nastopi pred njima.

Če ne bi bilo tributea za Whitney in nastopa Wonderja ter Alicie, bi letošnje nagrade ostale v sivem povprečju trenutnih posranih glasbenih trendov, kar pomeni, da sem dejansko precej razočaran nad celotno prireditvijo. Očitno res postajam glasbeni dinozaver, ki sanja o časih, ki jih ni več. In o muski, ki jo danes delajo le še po pomoti.

YouTube slika preogleda

Twitter Time

23.05.2012 ob 23:02
  1. Martina Šraj ima zelo dober nov komad z naslovom Plešeta: KLIK
  2. Nekdo hoče očitno na vsak način uničiti Zorana Jankoviča, ki je z zmago na volitvah dokazal, da lahko leti nad oblake, kar pomeni, da je očitno postal preveč nevaren za desnico. Na koncu se bo res izkazalo, da ga je Kučan močno zajebal, ko ga je prepričal v bitko za premierja, saj zdaj po njegovih poslih vsi brskajo kot podivjani.
  3. Zadnji album skupine M.O.P., ki nosi naslov Sparta, je hudičevo dober in udaren rap, ki v avtu razfuka šajbe, če ga nabijaš na pravi jakosti: KLIK
  4. Če je katera wannabe zvezda res zoprna, je to Snooki.
  5. Zakaj za vraga Dušan Černigoj, ki je potopil Primorje, ne gre v arest?
  6. Whitney Houston je za prihajajoči film Sparkle, kjer igra tudi eno izmed glavnih vlog, z Jordin Sparks posnela novo pesem, ki sploh ni slaba: KLIK
  7. Gevro? WTF!
  8. United Colors of Ice Tea: KLIK
  9. Če bi tudi Slovenijo stresel kak hud potres, res nimam pojma kaj vse bi pograbil, ko bi bežal iz stanovanja.
  10. Dež me je že mnogokrat ujel iz zasede, toda danes me je spralo tako močno, da sem na oddajo prišel popolnoma premočen in si cote pač sušil pred kamero. Pa veter je bil tako silovit, da mi je polomilo dežnik. In kar je še bolj divje, vse to se je zgodilo v eni sami minuti, ko se je dež usul kot podivjan.

    Kulti in klasike: Krvava Bajka (1969), Dvoboj za južnu prugu (1978)

    23.05.2012 ob 16:45

    KRVAVA BAJKA

    Režiser in scenarist Branimir Tori Janković je bil več kot odlična izbira za dramatizacijo grozljivega masakra v Kragujevcu, kjer so nemški vojaki leta 1941 brez milosti postrelili tudi skoraj vse otroke v mestu. Janković je bil namreč kot otrok zraven. Janković je bil sin enega izmed trgovcev, ki so jim vojaki pogledali skozi prste in jih pustili pri življenju. Močan film, inspiriran tudi s pesnitvijo Desanke Maksimović, ki pošteno pretrese gledalca. Pa zanimivo je, da se Janković uspe izogniti pretirani patetiki in se do masakra posveča vragolijam simpatičnih lokalnih mulčkov, sicer čistilcev čevljev, ki se v perfektnem prizoru skupinsko uprejo pucanju škornjev okupatorske vojske. Lahko bi rekel, da gre za film o odraščanju, kjer sanje prekine vojna. Za zelo prepričljivo in dramaturško zagnano vojno dramo, ki zadnje pol ure res para srce gledalca. Še posebej v sekvenci, kjer ranjeni pobič ugotovi, da so ga zadeli v hrbet, in v sekvenci, kjer nek deklič med molitvijo našteva tudi imena svojih ubitih prijateljev. Janković je vrhunsko združil otroško navihanost z grozotami vojne in postavil nepozaben spomenik žrtvam nesrečnega Kragujevca. In pozor, eno izmed vlog igra tudi naš Franek Trefalt, Bata Živojinović, ta večni filmski partizan, pa je tokrat na okupatorski strani, je pa res, da prav on na koncu reši prej omenjene trgovce, kar pomeni, da ima globoko v sebi še vedno dobro srce.

    Ocena: 8/10

    DVOBOJ ZA JUŽNU PRUGU

    Zdravko Velimirović, tudi režiser filma Vrhovi Zelengore, kjer je Veljko Mandić, ki zdaj igra izdajalskega partizna, ki mu komandant Dragomir “Gidra” Bojanić, šofer iz Hajde da se volimo, na željo sina Slavka Šimca vendarle pogleda skozi prste, igral preveč zavednega partizana, tokrat udari v leto 1941, ko so partizani, za Nemce, banditi, skušali onemogočiti izjemno pomembno nemško železniško turo, ki so jo varovali tudi kvizlinški Bolgari. Filmu resda manjka kak antologijski prizor, toda ponaša se z dovolj dobrimi in številnimi akcijskimi sekvencami ter presenetljivo prepričljivo kompleksno zgodbo, ki poteka na večih frontah in se smiselno sestavi v celoto. Tu so nemški generali, ki bi radi pobili vse partizane. Tu so izdajalci, ki se preseravajo na nemških zabavah. Tu so infiltrirane partizanke, ki igrajo nemške kurbe. Tu so solo akcije pogumnih partizanov, ki sredi belega dne streljajo na nemške štabe. Tu je odličen zasuk komunističnega vodje, ki zaradi pretirane paranoje v nevarnost spravi svojo četo. In tu je seveda glavni junak Dragomir “Gidra” Bojanić, ki se prebrisano pretihotapi med partizane, začne uporniško gibanje in okoli prinaša nemške veljake, ki z njim igrajo šah in nimajo pojma kdo je v resnici. Na imdbju tale film resda nosi letnico 1981, toda v bivši Jugi je, če se ne motim, štartal že tri leta prej. Je pa dramatizacija te zelo važne bitke, kjer so partizani s svojimi akcijami Hitlerju onemogočili oskrbo enot na Mediteranu in vzhodni fronti, tudi danes dovolj zanimiva, atraktivna in dinamična, da je vreda ogleda in vaše pozornosti.

    Ocena: 7/10

    Twitter Time

    23.05.2012 ob 02:44
    1. Že nekaj dni me zabava igra Ant Smasher, ki jo špilam na svojem telefonu. S prstom na touch screenu pobijaš mravlje in ostale insekte ter paziš, da ne ubiješ čebele, ki pomeni konec veselja.
    2. Odkril sem tv program Klasik Tv, kjer 24 ur dnevno rolajo stare jugo klasike. Vredno pozornosti.
    3. S T-2 sem zaenkrat zelo zadovoljen. Televizija je čista kot še nikoli doslej, internet pa šiba sto na uro. Pa zakon je funkcija, kjer lahko oddaje in filme rolaš za nazaj in nisi odvisen od programa, kar pomeni, da si vse zadeve ogledaš takrat, ko tebi paše.
    4. Tale posnetek našega Jodija me vedno znova spravi v dobro voljo: KLIK
    5. Ko smo že pri kužkih, danes sem se spet spomnil na našo pokojno buldiko Ajko: KLIK
    6. Zunaj je trailer za Anchormana 2, kjer bodo spet razturali Will Ferrell, Steve Carell, Paul Rudd in David Koechner. Komaj čakam: KLIK
    7. Ratala mi je kul fotka ptiča: KLIK
    8. Še vedno me drži Lepa Brena, kar je res neverjetno. In komad Pazi kome zavidiš je hudo dober: KLIK
    9. Vem, da bi vsi radi sonce in toplo vreme, a meni noro paše, da je hladno in oblačno, saj sem začel sovražiti vročino kadar seveda nisem na morju.
    10. Vnuk legendarnega Gregoryja Pecka je na dobri poti, da postane zvezda: KLIK
    11. Nepozabna Joan Collins danes praznuje 79. rojstni dan in še vedno zgleda dovolj kul, da bi lahko kot za šalo spet igrala zlobno Alexis. Po moje je edina, ki se stara bolje od Sophie Loren: KLIK
    12. Tinx, evo ti ene od Kellsa za lahko noč: KLIK
    13. Pa še tvoja favoritka za letošnji Evrosong, da zjutraj malo zamigaš: KLIK

      Prosta delovna mesta le blef?

      23.05.2012 ob 00:30

      Danes so na 24 ur objavili novico, da naj bi bila večina prostih delovnih mest, ki so objavljena na raznih portalih in na sedežih zavodov za zaposlovanje, le nujno zlo za razne firme, ki morajo to pač storiti zaradi birokracije in obstoječega zakona. To pomeni, da je upanje ljudi, ki na tak način iščejo službo, zaman. Da gre torej za nateg, za izgubo časa in za ogabno laž, ki jo servirajo tudi svetovalke na zavodih, ki brezposelne vedno znova opozarjajo na te portale in od njih zahtevajo poročila o iskanju službe. To je res grdo, to je delanje norca iz brezposelnih ljudi, ki bi dali življenje za novo službo in upajo, da bodo dobili pozitiven odgovor na poslano prošnjo. Odgovora seveda ni, če je, je itak negativen, uvrstitev v drugi krog izbranih kandidatov je prav tako blef in zavlačevanje, človek pa izgubi dragocen čas in še samozavest si zbije, saj dobi občutek, da je nesposoben, da bi dobil službo.

      Minister Vizjak je obljubil, da bo zadeve uredil, zato me res zanima, če bo držal besedo, saj je tole res podlo zavajanje ljudi, ki obupano iščejo službo. Zavodi za zaposlovanje so torej povsem odveč, saj tamkajšnji delavci torej nikomu ne pomagajo najti službe in dejansko praskajo jajca, da je socialna podpora še vedno povezana s tem, da si prijavljen na zavodu, pa je itak zgrešeno že od nekdaj. Še posebej, ker te zavod večkrat vrže iz evidence zaradi povsem banalnih razlogov, pa tudi zato, ker so pizde in ti namerno ponudijo idiotsko službo, za katero že v naprej vedo, da jo boš zavrnil.

      Evrosong 2012: Prvi predizbor

      22.05.2012 ob 21:02

      O vseh pesmih sem svoje prve vtise strnil že tule, zato danes  le na kratko o tem, če sem spremenil mnenje.

      • Črna gora, šov je začel Rambo Amadeus, ki je že sam pravilno ugotovil, da ima dve možnosti. Prva, da bo zadnji, in druga, da bo prvi. Komad ni slab, ampak preveč Magnifica je notri, pa Magnifico bi vse skupaj naredil bolj žurersko in primernejše za Evrosong. Je pa res, da je tip faca, kar se je pokazalo tudi na današnjem nastopu, ko je izvajal tudi nekakšen stand up. Lahko rečem, da mi je komad bolj všeč kot na predstavitvi pred nekaj tedni.
      • Islandija, eh, še vedno tečen komad, ki me ne prepriča niti v živo na odru.
      • Grčija, komad se mi na predstavitvi ni zdel tako slab, danes pa imam iste občutke. Povsem okej štanca za evrovizijski cirkus. Pa špura, ki se je ne bi branila niti Jennifer Lopez.
      • Latvija, tale poceni pop mi pred tedni ni bil bogve kaj, danes pa mi je ob butasti koreografiji na odru še dosti slabši. Je pa res, da mi refren še zmeraj na deluje slabo.
      • Albanija, Bjork plus Adele resda dasta vrhunski in doživet vokal, toda pesem se mi zdi tudi danes nekoliko tečna. Preveč petja in premalo muske, če povem na kratko. Manj je včasih res več, tole pa je vokalno pretirano in čez čas rata precej moteče, saj pevka ne poje melodije, ampak v nedogled vleče isti ton kot da bi hotela razfukati tv ekran. Saj vemo, da zna peti, zato ji tega ni treba dokazovati skozi cel komad.
      • Romunija, vokal je malo šepal, sicer pa se mi komad še vedno ne zdi nič posebnega.
      • Švica, še vedno tečen brit pop wannabe, ki pa vendarle ne deluje več tako slabo kot takrat, ko sem ga slišal prvič. In zdaj, ko ga poslušam v ponovitvah, se mi zdi še boljši, kar pomeni, da sem bil precej krivičen.
      • Belgija, lepa pesmica, ki bi jo lahko pela tudi Taylor Swift. Je pa škoda, da čez čas postane malce dolgočasna, namesto da bi potegnila nad oblake.
      • Finska, na predstavitvi mi je bila tale baladica dosti bolj okej, danes pa se mi je zdela zelo razvlečena in prazna.
      • Izrael, Bilbi na lsdju je brez dvoma najbolj anojing komad celega šova. Bljak, za žile rezat.
      • San Marino, Kylie Minogue wannabe me ni prepričala niti danes. Je pa res, da mi refren z vsako ponovitjo udarja po glavi bolj konkretno.
      • Ciper, še ena štanca in še en dolgčas, kjer mi danes ne gre v uho niti refren.
      • Danska, pljunuta Carrie Underwood se mi je zdela pred tedni dosti boljša kot danes. Nimam pojma kaj je šlo narobe, morda vokal, morda nekam šibka podlaga, morda pa pač komad, ki se ga naveličaš že po prvem poslušanju.
      • Rusija, smešno in zanimivo le prvo sekundo, potem pa blesavo in dolgočasno. Pa grozno slabo vokalno. Nedvomno bizarka leta.
      • Madžarska, čeprav se mi komad danes ne sliši več tako dobro kot pred tedni, lahko zapišem, da še vedno držim pesti, da pridejo v sobotni finale.
      • Avstrija, dosti boljše kot takrat, ko sem komad slišal prvič. Hm, dejansko lahko rečem, da vse štima in da sem dobil enega boljših komadov današnjega predizbora.
      • Moldavija, žurka, ki zagrabi. Kul komadek, še bolj kot na predstavitvi.
      • Irska, še vedno slab komad.

      Navijam za: Avstrijo, Madžarsko, Grčijo in Moldavijo.

      Če sem iskren, mi zares všeč ni bil niti en komad, kar je grozno. Vem, da od Evrosonga ne morem pričakovati glasbenih presežkov, toda vsako leto se najde nekaj pesmi, ki mi potegnejo. Danes mi res niso. Še tiste, ki sem jih zapisal kot favorite, so dejansko daleč od dobrega komada. Upam, da bo drugi predizbor boljše deloval na moja ušesa.

      V finale so šli: Romunija (razumljivo), Moldavija (super), Islandija (nezasluženo), Madžarska (super), Danska (dobra odličitev), Albanija (presenetljivo za Evrosong), Ciper (razumljivo), Grčija (kul, saj gre za najboljšo dance štanco večera), Rusija (pričakovano, ampak zelo bedno) in Irska (nezasluženo).

      Twitter Time

      22.05.2012 ob 17:02
      1. Pravi Twitter mi ni potegnil, saj mi je butasto, da moraš slediti in komentirati folku, ki mu dejansko ne bi, če hočeš kot novinec hitro nabrati followerje.
      2. R. Kelly bo kmalu izdal novo ploščo. Komaj čakam, saj je eden redkih, ki danes še vedno delajo kul musko.
      3. Na E!ju ne gledam nobenega reality showa, toda Ice Loves Coco je pa zakon.
      4. Zadnjič sem na hitro ujel oddajo doktorja Oza. Tip res raztura in se spozna na čisto vse, jebemti.
      5. Mariova oddaja Moja Slovenija mi je še vedno zelo zabavna, toda Trkaj se je v soboto obnašal kot da je malo retardiran.
      6. Če želite, da vas med večerjo sili na bruhanje, glejte oddajo plastičnega kirurga Roberta Reyja.
      7. Ko grem v  kino, imam najraje tako dvorano: KLIK

        Recenzija: Hajde da se volimo 2

        22.05.2012 ob 11:27

        HAJDE DA SE VOLIMO 2

        Hajde da se volimo 2, v originalu, Hajde da se volimo još jednom, se začne tam, kjer se je končal prvi del, se pravi v Londonu, kjer Brena Hajde da se volimo prepeva v angleščini. Nato se začne zmešnjava od filma, ali še bolje, film, ki izgleda tako, kot da bi ga sestavili iz odvečnih prizorov originala. To sploh ni film, to je nizanje nepovezanih sekvenc, kjer tudi glasbene točke frčijo po svoje in so v bistvu le videospoti, ki jih je režiser pač vključil v film. Brena in pobje Slatkog greha se tokrat znajdejo na počitnicah, da se bliža razpad Jugoslavije, pa dokazujeta turista Bernard (Predrag Ejdus) in Slobodan (Josif Tatić), Hrvat in Srb, ki sedita za mizo in pokata zelo ostre politične in nacionalistične dialoge. Politična satira v filmu Lepe Brene? Točno tako, a žal dolgočasna, nepotrebna in prepogosta. Je pa zato Emir Hadžihafizbegović odličen v vlogi natakarja, ki sanja, da bo lahko nekoč nastopal skupaj z Breno. Bata Živojinović tokrat le statira v vlogi zdravnika, šofer Dragomir Bojanić ves čas leži v bolnici in se dela, da sovraži Breno, terapevt Čaki (Saša Petrović), ki se mu zasuče od Breninega poljuba, pa je dejansko hudo moteč in najbolj zoprn del celega filma, ki je res močno slabši od prvega dela in so ga očitno res posneli le zato, da so lahko gledalcem na velikih platnih zavrteli nekaj Breninih spotov, recimo Robinjo in Jugoslovenko. Je pa vse skupaj le slab podaljšek kultne Audicije, od koder so pobrali skoraj vse komike, pač skupek nepovezanih skečev, z željo po vnovčitvi popularnosti tega stand upa, ki je leta 1985 dobil tudi svoj film. Ideja, da Breno in ekipo Audicije zbašejo v skupen film, se je brez dvoma slišala odlično, zato je škoda, da je rezultat totalna zmešnjava brez repa, glave in zgodbe, ki je ne glede na preprostost vseeno dovolj dobro funkcionirala v prvem delu.

        Ocena: 3/10

        Lepa Brena (Stožice, Ljubljana)

        22.05.2012 ob 00:02

        Lepa Brena, ki se je kot Fahreta Jahić rodila leta 1960, je bila ena največjih zvezd bivše Jugoslavije. Po moje še večja od Zdravka Čolića, Tereze Kesovije, Nede Ukraden in Miše Kovača skupaj. Blagovna znamka, ki je ni do danes presegla niti Ceca, kaj šele kaka Seka Aleksič. Brena je prišla ob pravem času in ljudem ponudila tisto, kar je vžgalo. In tisto, kar je v osemdesetih Jugoslavijo še držalo skupaj. Ali če povem bolj udarno, Američani so imeli Madonno, Britanci Samantho Fox, mi pa Lepo Breno, ki smo jo oboževali tudi v Sloveniji.

        Dejansko ne morem verjeti, da so me uspeli prepričati, da sem šel na njen koncert. Okej, tudi sam sem v osemdesetih gledal Hajde da se volimo, pa tu in tam nabil kako pesem, recimo Mile voli disko, Čačak, Udri Mujo pa recimo Robinjo, toda njena muska mi ni bila nikoli kaj dosti všeč. Pa še sto let za časom se mi je zdelo vse skupaj na sobotni večer, ko sva se odpravila v ljubljanske Stožice. Nisem imel dobrega občutka, bil sem sto posto, da mi bo dolgčas in da se bom ves čas spraševal, kaj za hudiča delam na koncertu Lepe Brene.

        Koncert je bil napovedal za ob devetih, Brena pa je na oder stopila uro kasneje, ko so se Stožice dejansko napolnile do zadnjega kotička, kar je dosežek, za katerega je treba sneti klobuk. In v trenutku ko je stopila na oder, sem se zavedal, da bom dobil nekaj zelo dobrega, doživetje, kjer mi ne bo dolgčas in kjer sem takoj začutil, da le nekaj metrov stran od mene stoji legenda. Največja zvezda Balkana, še vedno karizmatična, za svoja leta dovolj energična in superzvezdniška pevka, ki oder in koketiranje s publiko obvlada v nulo. Tako zelo, da ji recimo Severina ne seže niti do kolen. Brena je presežek, Brena je zadnji ostanek nekdanje Juge, tisti žurerski, pozitiven in sproščeni ostanek, ki ga danes v Sloveniji tako zelo manjka.

        Pa naj se še enkrat vrnem na začetek, kjer je Brena pozirala kot Lady Gaga, kar je bila zelo kul in zabavna fora, ki je vžgala tudi pri publiki, ki ji je cele tri ure jedla iz roke. Brena nima le koncerta, Brena ima tudi kanček gledališkega šova, kjer se preoblači in zaigra nekaj delčkov svojih najbolj znanih videospotov, pa tudi kontekste svojih hitov dobro ujame na odru z različnimi stajlingi in zgodbami, kjer ji pomagajo tudi odlični plesalci, ki so hkrati tudi statisti, ko jih potrebuje.

        Pričakoval sem, da mi bo dolgčas, namesto tega pa sem dobil ultimativno balkansko žurko, kjer je Brena zapela skoraj vse svoje stare uspešnice ter se posvetila tudi novim komadom, ki so glasbeno presenetljivo kvalitetni. Še posebej balade, ki jim je posvetila kar precej časa, kar je božalo dušo tudi meni, če sem iskren. Odličen koncert, kjer me je morda malo motilo le to, da si je Brena vzela dve predolgi pavzi, med katerimi so nastopali breakdance plesalci in pevec Darko Filipović, ki resda ni napačen model, toda vseeno ga nisem pričakoval, ali še bolje, če pridem na koncert Lepe Brene, hočem le Lepo Breno, kar pomeni, da bi morale biti take finte pred njenim koncertom. Jebat ga, gospa je očitno že v letih, zato je rabila nekaj pavze, da se ogreje in da pade v pravi filing skakanja po odru. Je pa vseeno neverjetno, da sem med koncertom Lepe Brene poslušal Dr. Dreja, na katerega so muvali breakdancerji. Jp, med koncertom Lepe Brene sem dobil konkretno dozo rapa, kar je brez dvoma najbolj nepričakovan dodatek ever.

        Je pa zanimivo koliko oboževalcev še vedno premore ta pevka. Tako mladih kot tistih, ki so rasli z njeno glasbo. Pa tudi s sosednje Hrvaške jih je prišlo kar precej. Pa všeč mi je bilo, da so razen redkih zagrenjenih pizdekov žurali in prepevali vsi. Brena združuje staro in mlado. Brena je nostalgija na dveh nogah. Brena je kraljica turbo folk muzike. Brena je Jugoslavija v malem. Brena je pevka, ki bo na vrhu kljub mnogim mlajšim tekmicam ostala do konca. Ko si vzame počitek, ji mlajše pevke vzamejo nekaj slave, ko pride nazaj, pa jih kot za šalo odpihne v kot.

        Zelo dober koncert, kljub temu, da nisem bil fan. Morda sem med koncertom celo postal fan, kdo ve, saj si nekaj pesmi še vedno veselo požvižgavam in prepevam. Pa še na svojega očeta sem se spomnil, ko mi je kot mulcu v šali pel Čačak. Je bilo pa ozvočenje tu in tam res malce kilavo, kar pomeni, da ekipa še vedno ni pogruntala kako bi Stožice spremenili v akustično dovršeno prizorišče. Ma saj v glavnem je štimalo, zato okoli tega ne bom preveč tečen.

        YouTube slika preogleda

        Pa naj za konec povem še zelo zabavno in zanimivo anekdoto iz moje osnovke, kjer smo neko dopoldne obiskali lokalno vojašnico. Na steni je visel plakat Lepe Brene in napoved njenega koncerta, ki naj bi se začel čez slabo uro. Med vojaki je vladal nemir, v pričakovanju pa smo bili tudi mi šolarji. Potem je na mini oder stopila neka ženska in začela peti Hajde da se volimo. Jasno, bil je nateg, pač šala za vojake, ki pa se niso smejali, ampak so bili zelo razočarani. Nikoli ne bom pozabil enega izmed njih, ki se je zadrl: “Ma kakva Lepa Brena, ta nije ni Brena, ni lepa.” No, v soboto zvečer bi bil ta isti vojak zelo zadovoljen, saj bi dobil pravo Lepo Breno in nepozaben koncert. Brena je kul, jebemti.

        YouTube slika preogleda

        Kulti in klasike: Hajde da se volimo (1987)

        21.05.2012 ob 22:51

        HAJDE DA SE VOLIMO

        Ko v mesto pride Lepa Brena, se spodobi ponoven ogled filma Hajde da se volimo, te še vedno zabavne in zelo gledljive glasbene komedije zmešnjav, ki je iz Brene naredila še večjo zvezdo, Jugoslovanskega Elvisa Presleyja, ki je filme prav tako snemal le zavoljo promocije svojih novih albumov. Jp, ko so drugi pevci takratne Juge snemali videospote, je Brena snemala filme. V kompaniji s fanti Slatkog greha, ki so skupaj z njo prvič nastopili že v komediji Tesna koža nekaj let Pred hajde da se volimo. Film je lepa nostalgija za časi, ki jih ni več, še vedno povsem okej burleska, kjer Brena odpoje nekaj glavnih hitov svojega istoimenskega albuma, kjer je prav naslovna Hajde da se volimo postal njen največji hit v pestri in bogati karieri. Da Brena v glavnem le prepeva, je jasno, da se zgodba, ki je v bistvu tudi triler, saj ji želi skupina nepridipravov preprečiti koncert v Dubrovniku, odvrti tudi okoli mladeniča Bale (Svetislav Gončić), ki ga hočejo v posteljo vse ženske tega sveta, pa je dobro, dinamično in zabavno. Kot peripetije komandirja Milanovića (Bata Živojinović) in šoferja Gile (Dragomir Bojanić) ter štosi Slatkog greha, kjer me vedno znova seveda najbolj nasmeje debeli Bora, ko goljufa svojo kilažo in ko ga fantje na koncu zatajijo pred angleškim menedžerjem. Hajde da se volimo torej ni le dolgometražni videospot, marveč tudi povsem dobra komedija, ki so jih Srbi v osemdesetih štepali kot po tekočem traku.

        Ocena: 7/10

        Lepa Brena feat. Zoran Jankovič: Jugoslovenka

        21.05.2012 ob 19:48

        Preden objavim konkretno reportažo s tega nostalgičnega spektakla, se spodobi pripeti posnetek, kjer Brena med petjem Jugoslovenke na oder pokliče Zorana Jankoviča in na koncu zakriči: “Zorane, puno ti hvala.”

        YouTube slika preogleda

        RIP: Robin Gibb (1949-2012)

        21.05.2012 ob 13:31
        YouTube slika preogleda

        X Factor Slovenija: Druga finalna oddaja

        20.05.2012 ob 19:03
        • Demetra Malalan, uf, tole pa ni Demetra, ki jo poznamo. Rihanna ni ravno dobra vokalistka, kar pomeni, da bi jo morala Demetra odpeti z levo roko. Pa je ni, fušala je sto na uro. Očitno ji modernejši ritmi ne ležijo, kar vsekakor ni dobra popotnica za nadaljevanje. Slab nastop, izjemno slab nastop. Pa nimam pojma, zakaj je režija izgubila jajca, ko je treba povedati iskreno mnenje. Če je bil komad preveč odrasel zanjo, kot je komentiral Uranjek, pa naj ji dajo peti Ringa ringa raja, jebemti. Je pa čudno, da Demetra ni imela pojma, da je pela zelo slabo in je mela v glavi, da ji je bil komad pisan na kožo.
        • In & Out, ravno prav pocukrano za njihove osnovnošolske fanice in dosti boljše od prejšnjega tedna. Tile pobje bodo verjetno res prilezli zelo daleč, čeprav mi vokali še vedno ne štimajo najbolje. Je bila pa izbira komada odlična za glasovanje, to pa moram priznati.
        • Ajda Kovačič, če danes ne odpoje stokrat bolje kot prejšnji teden, jo mora iz tekmovanja izločiti policija, ker je gledalci očitno ne bodo. To je bil tak fail, da ji ga ne bi mogli pogledati skozi prste niti kljub razlagi, da so marsovci ugrabili njene starše. Ne bom rekel, da sem spustil dušo, toda to je bila Ajda, ki si je zaslužila finale nastope. Pa kul, da se je tako hitro pobrala in da je spet na pravi poti do vrha. Dober nastop in dober vokal.
        • Gašper Mihelič, dobra izbira komada, s katerim je Jurasova res pokazala, da je manj več. Zelo lepo odpet komad in kronski dokaz, da ima Gašper res dober vokal. No, zdaj sta pa Damjanovič in še posebej Uranjek pokazala jajca in Gašperja popolnoma razsula. Je pa Jadranki zdaj brez dvoma žal, da ni bolj sesula Demetre, ki bi si to zaslužila veliko bolj od Gašperja. Okej, podpiram kritiko, toda ni pa fer, da imajo nekateri tekmovalci glede tega očitno protekcijo. Pa blesavo je, da padajo komentarji, da nekdo nekaj je, nekdo pa nekaj ni, glede na to, da gre ze novinca, ki še sam ne ve kaj točno je. Sicer pa, a ni bistvo v tem, da se pevec pokaže v različnih stilih, saj gre vendar za tematske oddaje? No, Jadranka je zdaj ugotovila, da se ni pametno držati nazaj, ko gre za kritiko kontra tekmovalcev, saj sta Uranjek in Damjanovič pokazala zobe, medtem ko je ona pri Demetri nastopila precej rezervirano.
        • Ana Soklič, še en zelo dober nastop, na katerega bi bil ponosen tudi Axel Rose, je pa res, da nimam pojma kaj ima ta komad z ljubeznijo. Vokal je štimal, rekel pa bi, da je prejšni teden štimal še bolj.
        • S.W.A.G., Beyonce je zelo težko peti, če nisi Beyonce, toda Swagice so nalogo opravile odlično, pa tudi Sara je imela končno pravi rap vložek. Veliko boljše kot prejšnji teden, pa tudi harmonija tokrat presenetljivo ni bila moteča.
        • Matija Jahn, prejšnji teden me je razočaral, pa tudi Jadranka ga je precej zjebala glede stajlinga, zato držim pesti, da bo danes boljši. Hm, vokal še vedno ne štima povsem, kar je čudno, saj je na avdicijah pel dosti bolje. Današnji komad je bil resda boljša izbira od prejšnjega tedna, ampak še vedno se mi zdi, da je Jadranka kiksnila mimo in da tole ni bil pravi Matija Jahn. Damjanovič in Uranjek sta bila resda prestroga, je pa kul, da se je začelo trenje med žiranti, ki je super za rejtinge. Kot sem že povedal, čas je, da začne Jadranka iskreno sekati po napakah kontra tekmovalcev.
        • Alma Merklin, prejšnji teden so jo zelo krivično porinili v bottom two, zato upam, da jo bodo nocoj ocenjevali po vokalu in nastopu ne pa po nekem občutku kak karakter naj bi imela. Lep nastop, še lepši vokal. Brez slabe vesti lahko rečem, da gre za najboljše petje današnje oddaje in da bi bilo res posrano, če bi ji gledalci tudi nocoj obrnili hrbet.

        Če bi ocenjeval le po današnji oddaji, bi med najslabša dva postavil Demetro Malalan in Matijo Jahna, med najboljše pa Almo Merklin in S.W.A.G, pogojno pa še Ano Soklič, Ajdo Kovačič in Gašperja Miheliča.

        V naslednjo oddajo gredo Ajda Kovačič, In & Out, Demetra Malalan, Ana Soklič, Matija Jahn in Alma Merklin, v bottom two pa pričakovano S.W.A.G. in Gašper Mihelič, ki jim fan base očitno ne deluje dovolj. Za Gašperja mi dejansko ne bo kaj dosti žal, Swagic pa bi bilo škoda, saj niso slabe. Da Demetra ne bo izpadla, je bilo pričakovano, saj je glavna favoritka in bi ji gledalci odpustili še večji kiks kot ga je naredila Ajda Kovačič v prejšnji oddaji. Jebat ga, gledalci očitno res ne glasujejo za nastope v posameznih oddajah, ampak jih zanima le tisti, ki so si ga izbrali na avdicijah. Gašper ima hudo konkurenco pri In & Out, ki so mu očizno pobrali vse fanice, S.W.A.G. pa imajo problem, saj fantje pri takih šovih očitno ne glasujejo kaj dosti.

        Evo ga, drugi krog, kjer je Gašper izbral hrvaško pesem in raztural kot še nikoli. Saj res, zakaj vsi pojejo le angleške pesmi, so slovenske in hrvaške mar prepovedane? Mater ej, tole pa je bil nastop pri katerem je gledalcem gotovo žal, da so ga vrgli v bottom two. Jebemti ej, tudi Swagice pojejo zelo dobro. Tale bottom two bo res grozen za režijo, pa nefer je, da sta šla brez težav dalje Matija Jahn in Demetra Malalan, ki sta bila danes dosti slabša od Gašperja in S.W.A.G.

        Končni glas je dal Damjan Damjanovič, ki je domov poslal GAŠPERJA MIHELIČA, kar je presenetljiva odločitev.

        Recenzije: Get the Gringo, The Perfect Family

        18.05.2012 ob 17:00

        GET THE GRINGO

        Mel Gibson se je kot igralec v zadnjem desetletju popolnoma izgubil. Pa tudi slabe filme je izbral po nekajletni pavzi, ko je bil samo režiser in ko je počel razne pizdarije, ki mu jih ameriška javnost še dolgo časa ne bo odpustila. Edge of Darkness, ki ga je posnel leta 2010, je bil preveč rutiniran in hitro pozabljiv, The Beaver, ki ga je posnel lani, pa je bil tako zelo butast, da ni dobil niti prave kino distribucije. Je pa sranje, ko začnejo gledalci zaradi tvojega osebnega lajfa bojkotirati tvoje filme in ko se tvoja kariera znajde v totalni krizi, kjer ti hrbet obrnejo tudi filmski studii in nekdanji poslovni partnerji. Prav to se je zgodilo Melu Gibsonu, temu velikemu frajerju filma, ki je bil nekoč zaradi Pobesnelega Maxa in Smrtonosnega orožja na vrhu sveta in se potem spremenil še v izjemno dobrega režiserja, ki nam je dal Pogumno srce, Kristusov pasijon in Apokalipto, tri mojstrovine, o katerih so lahko sanjali skoraj vsi veliko bolj izkušeni režiserji. No in sedaj je končno spet posnel zelo skuliran in zelo dober film, najboljšega po četrtem Smrtonosnem orožju. Takšnega, da se gledalec spet zave, da je še vedno eden največjih frajerjev v filmskem poslu. Škoda je le, da filma ni v roke vzel noben veliki studio in mu dal poštene kino distribucije, ki bi si jo več kot zaslužil, kar pomeni, da bo v ZDA pičil le na video in na velikih platnih pod naslovom How I Spend My Summer Vacation igral le na nekaterih tujih tržiščih, le toliko, da bo povohal temo dvorane. Get the Gringo, ali če hočete, Gibsonov Desperado, ki ga je perfektno zrežiral debitant Adrian Grunberg, asistent režije pri filmih Apokalipto, Jarhead, The Legend of Zorro, Frida, Man on Fire, Traffic, Perdita Durango in Amores Perros, bi torej moral biti comeback Mela Gibsona, tista velika vrnitev med največje, ki si jo Gibson, tudi režiser Gringa, tako zelo želi in seveda zasluži. Je pa po drugi strani kul, da gre za underground film, za z guštom narejeno kriminalno komedijo, kjer se glavni junak, man with no name, ki po telefonu seveda oponaša Clinta Eastwooda, znajde v mehiškem zaporu in se spoprijatelji s prebrisanim dečkom (izvrstni Kevin Hernandez iz The Sitterja) in njegovo materjo. To namreč ni navaden zapor, to je tudi trgovina s človeškimi organi, preprodaja drog, prostitucija, mafijski karteli, skorumpirana policija in vse tiste pizdarije, ki jih ponavadi najdemo na mehiških zakotnih ulicah. In Gibson, ki ga na začetku filma ujamejo med ropom, kjer se obleče v klovna, se med vsem tem mambom džambom znajde več kot odlično. Tudi, ko je treba pokati zabavne enovrstičnice, tudi ko je treba v roke vzeti pištolo in se zoprstaviti kriminalcem. Frajerski film, eden boljših v tej špuri, energičen, karizmatičen, prepričljivo odigran, pa kronan s skulirano atmosfero, tekočim nizanjem prizorov, prebrisano zgodbo in Melom Gibsonom, ki je spet v top formi in ga drugo leto po številnih nerealiziranih projektih čaka še Machete Kills Roberta Rodrigueza.

        Ocena: 8/10

        THE PERFECT FAMILY

        “Ni mi treba misliti, ker sem katoličanka,” svojemu sinu razloži Kathleen Turner, ki se po sto letih vrača v glavni vlogi Eileen Cleary, ki jo lokalni župnik Richard Chamberlain nominira za najbolj vzorno katoličanko v mestu. To je zanjo seveda big deal, saj vsak dan hodi v cerkev, pomaga pri mašah in po nesreči raztresene hostije raje poje kot da bi priznala, da so ji padle po tleh. Film, kjer Turnerjeva izgleda kot zbotoksirani Tom Jones, njena kolegica Elizabeth Pena pa kot Roseanne Barr, se začne sproščeno in zabavno, nadaljuje pa precej resno, dolgočasno in premalo zanimivo, kar je škoda, saj bi se dalo zgodbo ženske, ki se zaradi svoje disfunkcionalne družine boji, da ne bo zmagala za naj katoličnako, prikazati tudi na bolj smešen način. Jp, Chamberlain, ki jih šteje že skoraj osemdeset, od Turnerjeve pričakuje vzorno družino, namesto tega pa dobi moža (Michael McGrady), ki je nekdanji pijanec, hčerko (Emily Deschanel), ki se hoče poročiti z žensko, in sina (Jason Ritter), ki se ločuje od žene. Ker The Perfect Family ni Serial Mom, gledalec pač dobi povprečno in predvidljivo zgodbico, ki jo pozabi že med odjavno špico.

        Ocena: 4/10