IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzije: Get the Gringo, The Perfect Family

18.05.2012

GET THE GRINGO

Mel Gibson se je kot igralec v zadnjem desetletju popolnoma izgubil. Pa tudi slabe filme je izbral po nekajletni pavzi, ko je bil samo režiser in ko je počel razne pizdarije, ki mu jih ameriška javnost še dolgo časa ne bo odpustila. Edge of Darkness, ki ga je posnel leta 2010, je bil preveč rutiniran in hitro pozabljiv, The Beaver, ki ga je posnel lani, pa je bil tako zelo butast, da ni dobil niti prave kino distribucije. Je pa sranje, ko začnejo gledalci zaradi tvojega osebnega lajfa bojkotirati tvoje filme in ko se tvoja kariera znajde v totalni krizi, kjer ti hrbet obrnejo tudi filmski studii in nekdanji poslovni partnerji. Prav to se je zgodilo Melu Gibsonu, temu velikemu frajerju filma, ki je bil nekoč zaradi Pobesnelega Maxa in Smrtonosnega orožja na vrhu sveta in se potem spremenil še v izjemno dobrega režiserja, ki nam je dal Pogumno srce, Kristusov pasijon in Apokalipto, tri mojstrovine, o katerih so lahko sanjali skoraj vsi veliko bolj izkušeni režiserji. No in sedaj je končno spet posnel zelo skuliran in zelo dober film, najboljšega po četrtem Smrtonosnem orožju. Takšnega, da se gledalec spet zave, da je še vedno eden največjih frajerjev v filmskem poslu. Škoda je le, da filma ni v roke vzel noben veliki studio in mu dal poštene kino distribucije, ki bi si jo več kot zaslužil, kar pomeni, da bo v ZDA pičil le na video in na velikih platnih pod naslovom How I Spend My Summer Vacation igral le na nekaterih tujih tržiščih, le toliko, da bo povohal temo dvorane. Get the Gringo, ali če hočete, Gibsonov Desperado, ki ga je perfektno zrežiral debitant Adrian Grunberg, asistent režije pri filmih Apokalipto, Jarhead, The Legend of Zorro, Frida, Man on Fire, Traffic, Perdita Durango in Amores Perros, bi torej moral biti comeback Mela Gibsona, tista velika vrnitev med največje, ki si jo Gibson, tudi režiser Gringa, tako zelo želi in seveda zasluži. Je pa po drugi strani kul, da gre za underground film, za z guštom narejeno kriminalno komedijo, kjer se glavni junak, man with no name, ki po telefonu seveda oponaša Clinta Eastwooda, znajde v mehiškem zaporu in se spoprijatelji s prebrisanim dečkom (izvrstni Kevin Hernandez iz The Sitterja) in njegovo materjo. To namreč ni navaden zapor, to je tudi trgovina s človeškimi organi, preprodaja drog, prostitucija, mafijski karteli, skorumpirana policija in vse tiste pizdarije, ki jih ponavadi najdemo na mehiških zakotnih ulicah. In Gibson, ki ga na začetku filma ujamejo med ropom, kjer se obleče v klovna, se med vsem tem mambom džambom znajde več kot odlično. Tudi, ko je treba pokati zabavne enovrstičnice, tudi ko je treba v roke vzeti pištolo in se zoprstaviti kriminalcem. Frajerski film, eden boljših v tej špuri, energičen, karizmatičen, prepričljivo odigran, pa kronan s skulirano atmosfero, tekočim nizanjem prizorov, prebrisano zgodbo in Melom Gibsonom, ki je spet v top formi in ga drugo leto po številnih nerealiziranih projektih čaka še Machete Kills Roberta Rodrigueza.

Ocena: 8/10

THE PERFECT FAMILY

“Ni mi treba misliti, ker sem katoličanka,” svojemu sinu razloži Kathleen Turner, ki se po sto letih vrača v glavni vlogi Eileen Cleary, ki jo lokalni župnik Richard Chamberlain nominira za najbolj vzorno katoličanko v mestu. To je zanjo seveda big deal, saj vsak dan hodi v cerkev, pomaga pri mašah in po nesreči raztresene hostije raje poje kot da bi priznala, da so ji padle po tleh. Film, kjer Turnerjeva izgleda kot zbotoksirani Tom Jones, njena kolegica Elizabeth Pena pa kot Roseanne Barr, se začne sproščeno in zabavno, nadaljuje pa precej resno, dolgočasno in premalo zanimivo, kar je škoda, saj bi se dalo zgodbo ženske, ki se zaradi svoje disfunkcionalne družine boji, da ne bo zmagala za naj katoličnako, prikazati tudi na bolj smešen način. Jp, Chamberlain, ki jih šteje že skoraj osemdeset, od Turnerjeve pričakuje vzorno družino, namesto tega pa dobi moža (Michael McGrady), ki je nekdanji pijanec, hčerko (Emily Deschanel), ki se hoče poročiti z žensko, in sina (Jason Ritter), ki se ločuje od žene. Ker The Perfect Family ni Serial Mom, gledalec pač dobi povprečno in predvidljivo zgodbico, ki jo pozabi že med odjavno špico.

Ocena: 4/10

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 18.05.2012 ob 17:00 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

3 odgovorov na “Recenzije: Get the Gringo, The Perfect Family”
  1. simon - 18.05.2012 ob 22:01
  2. Gregor - 19.05.2012 ob 01:18

    Prava osvežitev bil Gringo, ravno ob pravem času je prišel. Sicer pa če premislim, mi je bil Gibson vedno carski v takih pičkarijah vsekakor veliko bolj kakor v kakšnem Pogumnem srcu.

    Kar se pa tiče prijateljev, mu pa vsi le niso obrnili hrbta, če upoštevaš napise. da je to film producentov Pogumnega srca in Apokalitpa.

  3. IZTOK GARTNER - 21.05.2012 ob 19:54
    IZTOK GARTNER

    Simon, ne še, imam pa v planu v kratkem.

    Gregor, upam, da se kmalu pobere in spet postane to, kar si zasluži.

Na vrh

Komentiraj