Kulti in klasike: Vrhovi Zelengore (1976)

17.05.2012 ob 00:27

VRHOVI ZELENGORE

Sedem let po Bitki na Neretvi, kjer je Sergei Bondarchuk, ki zdaj igra vodjo partizanske čete, ki jo z vseh strani obkolijo nemške sile, kot veste igral Slovenca, in tri leta po Sutjeski, ki jo lahko gledamo kot double bill z Vrhovi Zelengore, saj se partizansko nemški dvoboj prav tako odvije okoli bitke za Sutjesko, natančneje, okoli Ljubinega groba in Košute, je režiser Zdravko Velimirović, znan tudi po filmu Derviš i smrt, posnel še en jugoslovanski vojni spektakel, ki dovolj dobro učinkuje še danes. Tako v akcijskih prizorih, kot tudi v vseh tistih ravno prav patetičnih insertih, kjer kamera ujame close up obrazov glavnih junakov, ki bi dali življenje za Jugoslavijo. Je pa zanimivo, da se tokrat o partizanih govori kot o komunistih in da nečastno dejanje pomeni izključitev iz SKOJa, ter da kar nekaj nemških vojakov prestopi k partizanom, saj jih navdušijo komunistične ideje. In pozor, partizanko Mileno igra Josephine Chaplin, hčerka Charlesa Chaplina, kar pomeni, da je šlo tako kot v primeru Neretve in Sutjeske spet za zelo prestižno mednarodno ekipo, na katero je bil ponosen tudi maršal Tito. Poleg Bondarchuka se v filmu zvrsti kar nekaj markantnih in prepričljivo izpeljanih karakternih vlogic, med katerimi velja recimo omeniti ostarelega partizna Veljka (Veljko Mandić), ki ne razume zakaj ga hočejo kaznovati, ker je postrelil vojne ujetnike, ki so malo nazaj pobili njegove ranjene prijatelje. Pa pogumno partizanko Čarno (Ljiljana Dragutinović), ki Nemcem tik pred usmrtitvijo pove, da njihova moč ni v vojski, ampak v njihovi kulturi, ki jo z vojsko uničujejo. Pa Bondarchukovega sina Milana (igra ga francoski igralec Alain Noury), ki ga imajo vsi za strahopetca, saj mu streljanje ne diši preveč. In seveda odločnega partizana Boro, ki ga igra Velimir Bata Živojinović, stalnica skoraj vseh partizaskih filmov, ki svojih pet minut dobi v prizoru, kjer sreča ponemčurjenega soseda. Vrhovi Zelengore resda niso tako spektakularni, legendarni, znani in mojstrski kot Bitka na Neretvi, so pa nedvomno dober, gledljiv, dinamičen, dovolj kvaliteten in močan vojni film, ki ga gledalec zaradi posameznih prizorov zlepa ne pozabi. Dejansko gre za zelo podoben stil filmanja in mešanja akcije ter posameznih usod glavnih likov kot pri Neretvi, le da vse skupaj ni na tako perfektnem in dovršenem nivoju kot je to uspelo Veljku Bulajiću.

Ocena: 7/10

 

5 komentarjev na “Kulti in klasike: Vrhovi Zelengore (1976)”

  1. Tadej pravi:

    Kako je mogoče, da za ta film slišim prvič?

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Morda zato, ker res ni tako znan kot Neretva in Sutjeska, ali kak Valter brani Sarajevo in recimo Partizanska Eskadrilja.

  3. Kulti in klasike: Krvava Bajka (1969), Dvoboj za južnu prugu (1978) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Velimirović, tudi režiser filma Vrhovi Zelengore, kjer je Veljko Mandić, ki zdaj igra izdajalskega partizna, ki mu komandant Dragomir [...]

  4. Kulti in klasike: Devojački most (1976) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] ki je bil v podobnih partizanskih filmih le majhen delček zgodbe (recimo partizan Veljko v Vrhovih Zelengore in Boris Dvornik v Neretvi) naredi celo štalo in dovolj spretno skače iz osebne drame v akcijo na [...]

  5. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Campo Mamula (1959), Petrijin venac (1980), Salaš u malom ritu (1976) pravi:

    [...] Desant na Drvar, Devojački most, Krvava bajka, Dvoboj za južnu prugu, Hajde da se volimo, Vrhovi Zelengore, Hajde da se volimo 2, Lager Niš in Hajde da se volimo 3, ki sem jih na blogu recenziral v dobrem [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !