Arhiv za Maj, 2012

Twitter Time

30.05.2012 ob 21:04
  1. Po moje ne bo nihče rekel, da sta Cynthia Nixon in njena novopečena žena lep parček: KLIK
  2. Christopher Lee je malo nazaj praznoval 90. rojstni dan, zato se spodobi, da spet osvežim spomin na njegov lanski obisk Grossmana: KLIK
  3. Pred celjskim Mercatorjem je nekdo parkiral tegale skuliranega oldtimerja: KLIK
  4. Iztok s Karibov: KLIK
  5. Sandi Medved in Aleš Rozman na Moto Boomu 2012: KLIK
  6. Karikaturist Milan Alaševič, prvi del intervjuja: KLIK
  7. Medvedek Pu je zakon: KLIK
  8. Našlo se je pismo, ki ga je Michael Jackson napisal Lisi Marie Presley. Vsebina danes seveda deluje preroško, saj se boji za svoje zdravje in pravi, da mora njuno zaspati, saj je močno utrujen: KLIK

    Lepa Brena: Uradi To

    30.05.2012 ob 15:44

    Komad, s katerim je Brena začela koncert v Stožicah, je daleč najboljši dance kar sem jih slišal zadnje cajte. Madonna, Jennifer Lopez, Pitbull, Loreen, Usher, Chris Brown, Nicki Minaj, Kylie Minogue, LMFAO, Britney in še kdo se lahko skrijejo pred Breno in njeno vrhunsko produkcijo, vokalom in powerjem.

    YouTube slika preogleda

    Will Smith: Party Starter

    30.05.2012 ob 15:35

    Kolega Will je imel kar precej zelo skuliranih komadov, tako solo kot v duetu z DJ Jazzyjem Jeffom. Tale je z njegovega zaenkrat zadnjega albuma Lost & Found, ki ga je posnel davnega leta 2005 in potem žal zapustil glasbeno sceno, kar je škoda.

    YouTube slika preogleda

    Recenzija: Men in Black III

    30.05.2012 ob 12:50

    MEN IN BLACK III

    Men in Black 3, ki ga je Will Smith posnel po štiriletni Barry Sonnenfeld pa po šestletni pavzi, je zelo dobra znanstveno fantastična komedija. Je veliko boljši od drugega dela, kjer je bil zares zabaven le Michael Jackson. In enako dinamičen, zanimiv, izviren, prebrisan in gledljiv kot prvi del, kjer smo se začeli spraševati, če niso morda nezemljani tudi naši sosedje in najboljši prijatelji. Trailer me ni povsem prepričal, pa bal sem se, da bo manjko Tommyja Leeja Jonesa, ki ga je le za vzorec, usoden za kvaliteto in učinkovitost filma. Prav zato sem bil zelo presenečen, da dejansko štima vse. Da je tudi Josh Brolin, ki igra mladega Jonesa, ki ga Smith poišče v letu 1969, izvrsten in enako dober kot Jones. Jp, Brolin Jonesa skine v nulo, kar je najboljši del filma, kjer vrhunsko učinkuje tudi finta z Andyjem Warholom, ki ga ravno prav odpičeno poosebi Bill Hader. Men in Black 3 je pameten film, ki za razliko od drugega dela ne brca le na prvo žogo. Resda še vedno uživa in si daje duška v glavnem zlikovcu Borisu (Jemaine Clement), toda stil je prefinjen, načitan, insajderski in primeren tudi za nekoliko zahtevnejše gledalce, ki imajo radi bolj dovršen humor in kompleksnejše zgodbe. Finančni rezultati zaenkrat niso bleščeči, kar lahko pomeni, da Will Smith ni več tako velika zvezda kot je bil še štiri leta nazaj, toda film je vseeno vrhunska akcijska zabava, kjer se na hitro oglasi tudi Nicole Scherzinger.

    Ocena: 8/10

    Recenzije: Čudnovate zgode šegrta Hlapića, Hajde da se volimo 3, The Lazarus Child

    30.05.2012 ob 12:17

    ČUDNOVATE ZGODE ŠEGRTA HLAPIČA

    Animator Milan Blažeković, tudi režiser risank Čudesna šuma in Čarobnjakov šešir, je s Šegrtom Hlapićem, hrvaškim dogovorom na An American Tail Dona Blutha, zelo solidno ujel atmosfero Disneyjevih animirank in Hrvaško konec osemdesetih za nekaj trenutkov popeljal na svetovni animirani zemljevid ter za las zgrešil celo oskarjevsko nominacijo za najboljši tujejezični film. Hlapič, ki si ga je že leta 1913 izmislila pisateljica Ivana Brlić-Mažuranić, je še vedno najbolj uspešna hrvaška risanka vseh časov, kasneje tudi tv serija in sila ambiciozen projekt, ki so ga vrteli tudi čez lužo. Ne rečem, da vse skupaj ne zaostaja za Bluthom in Disneyjem, toda Blažeković, ki se je svoje obrti učil pri kultnem Baltazarju, zna iz skromnejših sredstev narediti zares lepo, gledljivo, zabavno in očarljivo risanko, ki jo na koncu krona še odlična Graševa balada Ljubav sve pozlati. In tu je mali mišek Hlapič (Ivan Gudeljević), vajenec tečnega čevlarja (Vladimir Kovačić), ki nekega dne odide v širni svet, se zaljubi v miško Gito (Maja Rozman), naleti za zlobno črno podgano (Relja Bašić), se zabava s psom Bundašem in doživi celo kopico nevarnih in simpatičnih prigod, ki so pri naših sosedih že zdavnaj ponarodele.

    Ocena: 7/10

    HAJDE DA SE VOLIMO 3

    Hajde da se volimo 3, sicer dosti boljši od dvojke in še vedno precej slabši od enke, je vreden ogleda predvsem zaradi spremljevalne ekipe, kjer v prvi vrsti stojijo Lazar Ristovski (lažnjivi menedžer Miloje), Emir Hadžihafizbegović (bogati avstralski poslovnež Amer, ki se hoče poročiti z Breno), Nikola Kojo in Dragan Bjelogrlić (oba igrata oficirja na dopustu, ki hočeta osvojiti Brenino srce). Pa tudi zaplet, kjer Miloje Amerju podtakne lažno Breno, ki jo dovolj zabavno in ravno prav butasto igra prava Brena, učinkuje povsem okej in gledljivo. Škoda je, da so glasbene točke spet popolnoma izven konteksta in da gre dejansko le za rolanje spotov, s pomočjo katerih Brena pač promovira svoj novi album Boli me uvo za sve. Je pa tole zaenkrat zadnji Brenin film, neke vrste slovo od Jugoslavije, kjer se je že leto kasneje začela vojna, ki je za nekaj časa ustavila tudi njeno kariero.

    Ocena: 6/10

    THE LAZARUS CHILD

    Scenarij Ronalda Bassa, tudi avtorja Rain Mana in When a Man Loves a Woman, kjer je prav tako igral Andy Garcia, se je morda na papirju slišal zanimivo, toda na filmskem traku prevečkrat deluje zelo poceni, površno, hladno, sterlino in okrancljano s porazno dramaturgijo, kjer celo Garcia izgleda kot najslabši igralec vseh časov. Zgodba se odvrti okoli staršev (mamo igra Frances O’Connor) deklice, ki po prometni nesreči pade v komo. Ker zdravniki nimajo pojma kako naj ji pomagajo, se starša odločita za revolucionarne in kontroverzne metode zasebne klinike, ki jo vodi doktorica Elizabeth Chase (Angela Bassett). “Čudodelka”, ki paciente, ki so v komi, priklopi na sorodnike, ki odpotujejo v njihove možgane, v njihov svet, in jih skušajo potegniti nazaj. Ideja je, kot sem že povedal, dovolj zanimiva in atraktivna, da bi lahko ne glede na podobne filme vžgala dovolj dobro, zato je res škoda, da se ni projekta lotil kak boljši in vplivnejši režiser, ki bi seveda dobil tudi nujno potreben večji budžet.

    Ocena: 4/10

    Happy Birthday: Jodi (7)

    28.05.2012 ob 12:00
    YouTube slika preogleda

    X Factor Slovenija: Tretja polfinalna oddaja

    27.05.2012 ob 19:23
    • S.W.A.G., povsem dober nastop, tako vokalno kot vizualno.
    • Ana Soklič, nastop, na katerega bi bil ponosen tudi stari dobri Frank Sinatra.
    • Alma Merklin, še en vrhunski performance, kjer pa izbira komada ni bila ravno dobra za glasovalce.
    • Matija Jahn, po eni strani je kul, da je Jahn odfukal Jadranko in pičil po svoje, saj se je zavedal, da ga je njeno mentorstvo omejevalo in mu jemalo popularnost, toda tole Bee Gees piskanje in histerično skakanje po odru je bilo vendarle nekoliko tečno. Damjanovič ga je razumljivo sesul kot hišico iz kart, je bil pa vendarle precej prestrog glede vokala, isto pa bi lahko rekel za Uranjeka, ki ga je zanimalo le to, da je nefer, ker ni upošteval mentorja. Sicer pa, Jadranka mu je izbrala komad, držal se je teme oddaje, le pač odpel je tako kot njemu paše, kar pomeni, da dejansko ni zdisal oddaje kot mu je očital Uranjek. Jahn je kul dečko, a zdi se mi, da ga jebe samozavest, ker se zaveda, da ga tlačijo, pa ker mu vse te pesmi, ki mu jih izbirajo, res ne ležijo. Je bilo pa tole kreganje na koncu zelo neprijetno za gledalce, saj je ratalo preveč resno in depresivno.
    • Ajda Kovačič, krasen nastop in ena mojih najlepših pesmi vseh časov, ki jo je Ajda odpela zelo dobro. Zelo kul, da je niso izločili pri tisti hudi greški iz prve finalne oddaje.
    • In & Out, hej, a ni bil Evrosong včeraj? Je pa res, da pojejo dosti bolje kot prejšnji dve oddaji.
    • Demetra Malalan, vauu faking vauuu, Demetra poje Caruso in poje jo odlično. Poje jo kot Sabina Cvilak, če ostanem pri Damjanoviču. Prejšnji teden je zajebala na polno, danes pa je zadela v polno.

    Dejansko so bili vsi razen Matije Jahna danes zelo dobri, je pa škoda, da je imela Alma najbolj nekomercialno pesem, ki jo zna koštati uvrstitve v naslednji krog.

    Naprej gredo Ajda Kovačič, Ana Soklič, In & Out, Demetra Malalan in Matija Jahn, kar pomeni, da so v bottom two Alma in SWAG. Jahn ima očitno zelo močan fanbase, Almo je, kot sem že zapisal, zjebal za gledalce pretežek komad, SWAG pa gredo folku očitno na živce ali pa vse klice raje porabijo za solo pevke.

    Ma dobre so te Swagice, ko dobijo pravi komad. Pa Sara postaja čedalje boljša raperka. Je pa tudi Alma ta drugi komad odpela več kot odlično. Jebemti no, tole bo zajebano, zelo zajebano. Namesto Alme in Swagic bi danes v bottom two raje videl Jahna in In & Out. Ja, kaj zdaj jokaš Damjanovič, ti si kriv za njen bottom two, ker si ji dal tako nezanimiv komad za rejtinge. Swagice in Alma si danes ne zaslužijo izpada, pizda da ne.

    Alma ostaja, S.W.A.G. gre domov. Vesel sem za Almo, saj tako dobra pevka ne more izpasti, zelo žal pa mi je za Swagice, ki so, ko dobijo pravo pesem, zares dobra skupina. Izpasti bi moral Jahn, o tem ni nobene dileme.

    Evrosong 2012: Finalni večer

    26.05.2012 ob 19:03

    Danes v živo ob 21. uri pa veliki finale, kjer navijam za Italijo, Srbijo, Azerbajdžan, Estonijo, Španijo in Bosno in Hercegovino, pa pogojno še za Madžarsko, Dansko, Grčijo, Romunijo in Moldavijo.

    • Velika Britanija, evo ga, Engelbert Humperdinck, ki bi lahko bil oče ruskim babuškam. Stari maček odrov in šova, ki še vedno premore dovolj karizme in vokala, da odpihne vse mlajše tekmece. Komad mi je kul, pa tudi kontekst štima, sem pa dobil občutek, da je na oder stopil Johnny Cash.
    • Madžarska, solidna mešanica popa, trip hop in rocka, prekvalitetna za Evrosong. Pa dovolj kul pevec, da sfura vse skupaj.
    • Albanija, stajling in pačenje obraza sta mimo, vokal je nad oblaki, še vedno pa mi gre na živce to, da pevka skozi ves komad dokazuje, da je odlična vokalistka, čeprav to vemo že prvo sekundo, ko odpre usta. To vokalno metanje ven namreč zelo hitro rata tečno, še posebej, če je glasbena podlaga v drugem planu in če pevka ves čas izvaja še pretiran patos.
    • Litva, Zorro mi je še vedno glupa fora ne glede na besedilo, da je ljubezen slepa, je pa res, da poba v drugem delu dobro muva in da ga začne po patetičnem uvodu spremljati okej funky ritem. Pa ta njegov thank you mi na koncu vedno vžge.
    • Bosna in Hercegovina, krasna baladica, ki me izredno spominja na počasnice Aleksandre Kovač, pevka pa je vizualno močno podobna pokojni Eni Begović. Če tale pesem zmaga, ne bi imel čisto nič proti.
    • Rusija, party for nekrofiliacs, jebemti. Beden komad in fora, ki je smešna le prvo sekundo.
    • Islandija, te jebene keltske balade je že pred leti pela Regina, zato je čas, da jih neha peti kdorkoli. Tečno in zoprno od začetka do konca.
    • Ciper, refren te okuži, štanca danes ne deluje tako slabo, vokal še vedno šepa, končni vtis pa je boljši od polfinalnega nastopa. Je pa pevka, ki je nastopila zelo energično, od daleč podobna Liv Tyler.
    • Francija, Anggun v nulo obvlada oder in nastop, zato je čudno, da tega danes ni pokazala ravno najbolje. Povedano drugače, obleka Jeana Paula Gaultierja je zasenčila njo in komad.
    • Italija, vrhunski komad in samozavestna pevka, ki vizualno deluje kot mešanica Amy Winehouse in Rossy De Palma. Če na koncu zmaga, bom zadovoljen.
    • Estonija, pljunuti Ronan Keating, ki je brez dvoma najboljši vokalist tega šova. Močna balada, ki boža dušo. Pa izjemno doživet performance. Kapo dol.
    • Norveška, team Jacob in nasmeh Domna Kumra, ki žal ne zna peti. Pa klišejska štanca, ki skače po živcih. Je pa res, da se mi danes vse skupaj vendarle ni zdelo tako zelo zanič.
    • Azerbajdžan, verjetno najboljši komad letošnjega Evrosonga, ki se ga ne bi branila niti Christina Aguilera. Pa dih vzemajoč vokal, ki enkratno nadgradi prepričljivo pop soul podlago. Če tale pesem na koncu ne zmaga, je bolje, da se Evrosong ukine.
    • Romunija, poleg Grčije mi je tole najboljša dance štanca šova. Pa vsakič ko jo slišim, mi je bolj kul. Pa dober šov je ekipa naredila na odru.
    • Danska, pljunuta Carrie Underwood, ki bi lahko svoj komad odstopila tudi Taylor Swift. Ko sem jo slišal prvič, mi je bila super, potem pa mi je postajala čedalje manj zanimiva. Tudi danes sem nekje vmes, pa četudi sem jo zgoraj uvrstil med svoje pogojne favoritke.
    • Grčija, te pesmi se ne bi branila niti Jennifer Lopez, ta pesem je moja favorite štanca šova, ta pesem ima tudi najbolj energičen performance prireditve.
    • Švedska, kot da bi tipična dance starleta oblekla temačne cote in šla na bosi tek v sivi gozd. Povprečen komad, ki pa mi ni več tako slab kot takrat, ko sem ga slišal prvič. Je pa trapasto, da fura nek special imidž, refren komada pa je na prvo žogo in tako zelo poceni, da bi ga lahko pela tudi Saša Lendero.
    • Turčija, kot da bi poslušal komad, ki bi ga Goran Bregović naredil v pijanem stanju, kar pa dejansko sploh ni tako zelo slabo, če prav pomislim. Okej odklop in balkan party, ko ni nobene druge muske daleč na okoli. Je pa stajling, mešanica nacizma in vampirizma, malce mimo.
    • Španija, čudovita balada, ki lahko zaradi mene tudi zmaga. Balada Evrosonga mora biti točno taka. Če ni, je bolje, da ostaneš doma in se ne smešiš. In ko stopiš na oder jo moraš zapeti s točno takim powerjem. Ko gledam tak nastop, mi je jasno, zakaj Eva Boto ni imela šans.
    • Nemčija, zelo soliden komad, ki spominja na špuro Adele. Pa pevec je ravno prav kul, da ne razen sebe in banda v ozadju ne rabi nič drugega.
    • Malta, tečna mešanica Boštjana Dermola in Anžeja Dežana. To je vse, kar bom rekel.
    • Makedonija, čedalje boljši komad, kjer mi je še vedno škoda, da nima namesto rock špure pop špure, saj bi bil še bolj dober. Pa spominja me na Mario Magdaleno Doris Dragović.
    • Irska, ta dva Jedward pobča zgledata tako, kot da bi jih skozi rit rodil David Bowie. Na nek način sta zanimiva v tej svoji tečnosti, ampak komad je pa totalno zanič. Bi bila pa fora, da bi si snela glave in jih zamenjala med sabo. To bi brez dvoma vžgalo.
    • Srbija, evo ga, Željko faking Joksimović, s komadom, ki dejansko pohodi vso konkurenco. Tip ima toliko karizme, da bi jo lahko posodil vsem ostalim tekmovalcem, pa bi jo še vedno imel največ.
    • Ukrajina, vokal raztura in povoha Tino Turner, kratek r&b delček je dober, pevka je na hitro podobna RuPaulu ne pa Naomi Campbell kot bluzi Hofer, komad pa mi je bil danes precej boljši kot na polfinalu.
    • Moldavija, vizualni miks Wernerja, Robina Thickeja, Edwarda Nortona in Colina Farrella, pa dober žurerski komad, kjer bi tudi sam skočil na mizo in razbil vsaj eno flašo.

      Pa začnimo z glasovanjem. Grčija je dobila prvih 12 točk, jeeeej. Črna gora je dala Srbiji 12 točk, itak. Švedska vodi, jaoo. Azerbajdžan je kočno dobil konkretne točke. Rusija 12 točk od Belorusije, je lahko kaj še bolj patetično. Očitno bo res zmagala Švedska. Res mi ni jasno kaj je sto Rusijo, jebemti no. Me pa veseli, da gre Azerbajdžanu zelo dobro. Končno nekaj točk tudi odlični Estoniji. Tudi Španiji ne gre tako slabo, kar me veseli. Eh, to glasovanje je vsako leto le lizanje riti prijateljskih držav, ki jih sama glasba niti ne zanima. Da imajo glasovalci vendarle nekaj okusa, dokazuje dejstvo, da je Islandija na zadnjem mestu. Dobro gre tudi Albaniji, kar ni presenečenje. Joj, ti Slovenci, osem točk so dali Rusiji, pa saj ni čudno, da smo na Evrosong poslali ansambel Roka Žlindre. Zelo slabo gre legendarnemu Engelbertu, ki se je očitno osmešil. No ja, vsaj pokazal je, da je še vedno živ. Joksimoviću gre izvrstno, ampak Švedske ne bo dosegel. Ej, prav veš kdo bo komu dal kakšne točke. Končno tudi spet dobre točke za Estonijo. Srbija se je očitno zamerila Estoniji, Latviji in Danski, ki ji niso dali niti ene točke. Italija je bila ena redkih držav, ki ni Švedski dala nobene točke. Lahko bi rekel, da imajo kul okus, a ne morem, saj so jih Rusiji dali kar deset.

      Evo ga, pa je za nami še en Evrosong, ta roka roko umije prireditev, kjer je glasovanje postalo najbolj predvidljivi del šova. Pesmi letos niti niso bile tako slabe, če prav pomislim, pa tudi nekega posebnega cirkusa ni bilo na odru. Očitno je v ospredje spet prišla glasba, kar ni slabo. Je pa slabo to, da se glasuje za sosede ne pa za najboljšo musko. Švedska nima slabega komada, ampak dosti drugih je veliko boljših od nje. Če to ni jasno, si umijte ušesa. Eva Boto je baje pristala na predzadnjem mestu polfinala, kar je jasno, saj je imela slab nastop, kjer se je poznalo, da nima potrebne kilometrine. Očitno bo treba drugo leto na oder poslati bosonogo babo, jo obleči v strašilo in ji reči naj po odru kljub dance štanci skače kot flower power čudakinja.

      YouTube slika preogleda

      Recenzija: House MD (Season 3)

      26.05.2012 ob 04:21

      HOUSE MD 3

      Četudi mi tretja sezona, ki so jo čez lužo vrteli v letih 2006 in 2007 ni bila tako divje všeč kot prvi dve, lahko kljub temu zapišem, da sem užival kot že dolgo ne. Da sem spet dobil zelo napete, zanimive in zapletene medicinske situacije, kjer sem trepetal za življenja bolnikov in se hkrati naslajal nad zajebancijo glavnih junakov, ki vedno znova tekmujejo kdo bo prvi postavil pravilno diagnozo. Jp, doktorji Gregory House (Hugh Laurie), Eric Foreman (Omar Epps), Robert Chase (Jesse Spencer) in Allison Cameron (Jennifer Morrison), no ja, pa tudi James Wilson (Robert Sean Leonard) in Lisa Cuddy (Lisa Edelstein), so kot forenzično detektivska inačica Sherlocka Holmesa, ki jih bolj kot reševanje življenj poganja dejstvo, da pogruntajo pravo diagnozo. Je pa res, da v tretji sezoni niso več toliko na terenu, saj precejšen del zgodbe pobere skrajno zoprni in pasji policaj Michael Tritter (David Morse), ki začne dihati za vrat doktorju Houseu, ki ga je med pregledom v ordinaciji pustil s termometrom v rektumu. Več kot polovica sezone, ki jo krasi kar 24 epizod, je torej vojna med Tritterjem in Houseom, ki na začetku celo hodi brez palice, saj se mu stanje v nogi po strelu iz konca druge sezone čudežno izboljša. Hugh Laurie je kot vedno perfekten, je enkratna mešanica cinizma, črnega humorja, genialnosti, burkaštva, egotripa in nedojebanosti, vsi ostali pa mu sledijo zelo solidno in tu in tam kako minutko ukradejo tudi za svoje igralske bravurice. Ustvarjalcem serije je treba res čestitati za neusahljiv vodnjak idej za vsako epizodo posebej, je pa res, da vse niso enako dobre in napete, zato sem tu in tam na trenutke malce izgubil zanimanje in sezone nisem požrl v enem šupu kot prvi dve. Je pa konec seveda narejen tako, da me močno zanima kaj se bo zgodilo dalje, zato me že čaka četrta sezona, ki se je dejansko že veselim. Plus Kathleen Quinlan, Sherly Lee, Joel Grey, Leighton Meester, Kadeem Hardison, Pruitt Taylor Vince, John Larroquette, Patrick Fugit, Meagan Good, Geoffrey Lewis, Kurtwood Smith, Charles S. Dutton in Piper Perabo v gostujočih vlogicah različnih epizod.

      Ocena: 8/10

      What the Fuck: Statistični urad Republike Slovenije

      25.05.2012 ob 22:10

      Ej, resno, a se lahko človek v tej naši kurčevi državi svobodno odloča ali bo sodeloval v neki anketi ali ne? Pa kaj je s temi ljudmi, ki delajo za Statistični urad Republike Slovenije, jebemti no. Mar res ne razumejo, da nekomu pač ni do ankete in da ima pravico reči, ne, hvala. So gluhi in neumni ali kaj za hudiča no. Rečeš jim ne, pa kličejo še enkrat. Rečeš ne znova in kličejo še petkrat. Kot da bi prodajali kake izdelke in zbirali naročnike za novo revijo. Pa totalno čuden ton imajo njihovi stavki. Nek tak tečen in preveč vsiljiv nastop, kao, da zakaj ti ni do ankete in kaj se greš, da ti ni. Ali še bolje, zakaj si zmišljuješ, da ti ni, ker ti oni pač ukazujejo, da ti mora biti. Ej, what the fuck, če sem rekel ne, je ne. Če nimam cajta in če me ni doma, nimam cajta in me ni doma, za boga milega. Zakaj je treba težiti in moriti človeka, ki mu pač ni do teh anketnih pičkarij.

      In pazi to, babnica, ki dela ankete, je danes na vratih zvonila celo osebno. Kljub temu, da smo po telfonu stokrat razložili, da ne bom sodeloval v anketi in da me naj pustijo na miru, so šli nekoga iz Ljubljane poslati celo osebno. Pa to ni res no. Pa kaj se gre ta urad, jebemti no. In pazi še enkrat, babnica si tudi po domofonu ni znala razložiti, da z anketo ne bo nič in da naj me pusti pri miru, ampak je začela spraševati neke bedarije, ki se je resnično ne tičejo.

      Vse tole, kar izvaja Statistični urad Republike Slovenije meji že na nadlegovanje, zato razmišljam, da bi jih prijavil na policijo. Iz principa, da vidim kaj se bo zgodilo. Mar človek, ki lepo pojasni, da mu ni do ankete, res nima več miru v tej naši zafukani deželi.

      null

      Recenzije: The Dictator, Intouchables

      25.05.2012 ob 20:31

      THE DICTATOR

      The Dictator je resda bolj Borat kot Bruno, toda kot celota vseeno ni dovolj dobra komedija in parodija raznoraznih zloglasnih diktatorjev, kjer boste največ asociacij lahko potegnili z Gadafijem. Sacha Baron Cohen si resda upa vse, za Sacho Barona Cohena ni svetega nič, še posebej zdaj, ko so vsi najbolj znani diktatorji mrtvi, toda precej njegovih štosev je na stopnji straniščnega humorja filmov Aarona Seltzerja in Jasona Friedberga, preveč je podobnih fint, ki jih je bolje obračal Borat, pa še zgodba je na trenutke preveč podobna komediji Moon Over Paridor, kjer je leta 1988 blestel Richard Dreyfuss. Je pa nekaj prizorov vseeno izvrstnih in dovolj zabavnih, da gledalec vendarle ne more reči, da ni dobil solidne komedije. Problem Diktatorja je torej v tem, da je premalokrat prebrisan in izviren ter prevečkrat predvidljiv in na prvo žogo. Je pa res, da ko kak štos zažge, res zažge in gledalca zvije od smeha, toda kaj, ko se to, kot sem že povedal, zgodi premalokrat, da bi bil končni rezultat res zadetek v polno. Diktator bo izjemno všeč tistim, ki niso videli Borata, za drugo skupino pa bo le Borat wannabe, kjer namesto Pamele Anderson pač statira Megan Fox. Je pa finta, da je žanr parodije in takšnega direktnega humorja, ki ruši tabuje, v taki krizi, da je Diktator v tem kontekstu vsekakor presežek, kar pa je po drugi strani seveda žalostno.

      Ocena: 6/10

      INTOUCHABLES

      Zelo očarljiv in v svoji resnosti zabaven filmček, ki se na sproščen način loti invalidnosti, ki je v podobnih filmih ponavadi smrtno resna in tragična tematika. V osnovi pa film o nenavadnem prijateljstvu, ki ga sešijeta premožni aristokrat in tetraplegik Philippe (Francois Cluzet) in delinkventni ter sproščeno zabavni temnopolti mladenič Driss (Omar Sy), ki postane njegov skrbnik. Četudi je Philippe v povsem drugem svetu, Driss nanj deluje sproščujoče in mu daje novo voljo do življenja. Kot kaka navihana mladenka, ki sprosti in odpne zateženega japija. Lep film, resda ne taka huda mojstrovina kot trdijo nekateri, saj gre dejansko še vedno za precej klišejsko in poenostavljeno zgodbico, ki pa jo znata režiserja in scenarista Olivier Nakache in Eric Toledano peljati zares prepričljivo, tenkočutno, zabavno, gledljivo in tudi dramsko globoko, ko je to potrebno.

      Ocena: 8/10

      Lepa Brena za Tita

      25.05.2012 ob 15:17

      Danes bi imel rojstni dan. Nekoč smo ta dan spoštovali, zdaj pa ga hočemo prepovedati.

      YouTube slika preogleda

      Twitter Time

      25.05.2012 ob 13:58
      1. Tale Jonasov skeč se mi zdi izjemno smešen: KLIK
      2. Kanye West in Kim Kardashian se mi zdita kul parček.
      3. Zgleda, da bo maserski škandal Johnu Travolti res škodil, saj vse skupaj postaja čedalje bolj dokazljivo in resnično. En maser bi se lahko lagal, pet se jih brez dvoma ne bi.
      4. Upam, da se mi ne boste režali do konca lajfa, če zapišem, da se mi Knockout Natalije Verboten sploh ne zdi tako zelo napačna in blesava pesem.
      5. Tenisačica Serena Williams bi lahko postala povsem kul raperka: KLIK
      6. Na Lent bojda pride Macy Gray. Upam, da ne bom tak bebec kot pri Estelle in bom vse skupaj zamudil.
      7. Mika me koncert Maksima Mrvice, ki mi je od nekdaj totalni car.
      8. Edina dobra stvar indijskega filma Mahakaal je bil tip, ki je oponašal Michaela Jacksona in seveda njegov poster, ki je krasil steno nekega lokala: KLIK
      9. Neuporabljeni poster za Sherlocka Holmesa: KLIK
      10. Delov novinar Igor Divjak se je razpisal o slovenski blogosferi in tudi meni namenil nekaj kul vrstic za kar se mu iskreno zahvaljujem. Je pa zanimivo, da je s tem močno razjezil neko drugo blogerko, ki je kot otrok, ki mu vzamejo liziko, bentila za prazen nič in doživela živčni zlom.
      11. Spomin na letošnjo zimo: KLIK
      12. Andrej Hofer ni ravno najbolj posrečena izbira za komentatorja Evrosonga.
      13. Najbolj moteč del našega X Factorja so debilne reklame s Pižamo.
      14. In še naš Jodi, ki se pripravlja na avdicijo za X Factor: KLIK

        Brez Pahorja ni nič

        25.05.2012 ob 00:59

        Gledal sem današnje Poglede Slovenije, kjer so se menili tudi o prihajajočem kongresu SDja, na katerem se lahko zgodi, da Borut Pahor ne bo več predsednik stranke, saj sta se v tekmo podala tudi Patrick Vlačič in Igor Lukšič. Oba sta zelo glasna, oba krepko udrihata po svojem predsedniku. Lukšič se mi je sicer vedno znel precej samosvoj, Vlačič pa je bil še včeraj le Pahorjev oproda, zato nimam pojma kje je pobral pogum za soliranje. Čeprav se mi je vedno zdel faca, pa je danes deloval kot Sašo Peče, ki je dobil idejo, da lahko preživi brez Jelinčiča in je šel ustanovit celo svojo stranko, ki je potem neslavno propadla. Res ne vem kdaj bo tem modelom jasno, da SDja brez Pahorja ni. Da je Pahor SD in da bi bl SD brez Pahorja že zdavnaj izven parlamenta. Četudi se je Pahor precej zajebal kot šef vlade, je na soočenjih spet dokazal, da obvlada situacijo in se na sceno vrnil kot Feniks. Pa tudi Zoran Jankovič se kot vidimo ni obnesel kot novi vodja levice, saj ni uspel sestaviti vlade, zdaj pa mu grozijo še resne kazenske ovadbe. Kučan je bil za Jankoviča in je dejansko zajebal Jankoviča, ki ga, odkar je šel v resno politiko, hočejo na vsak način onemogočiti, kar jim bo na koncu morda celo uspelo. Jankovič je karizma in lider, toda Pahor je še večja karizma in še večji lider, le prave ljudi bi si moral nabrati okoli sebe v svojem mandatu in bi bil še danes predsednik vlade. Bi bilo pa zdaj res najbolje, da odfuka ta jebeni SD in se poda v bitko za predsednika države, kjer bo tako kul kot je bil Kennedy. Enkrat so ga že poslali v Bruselj in potem ugotovili, da brez njega ne zmorejo. Pa naj jih zdaj res zapusti in se potem samo reži, ko jim na naslednjih volitvah ne bo uspelo priti niti v parlament.

        Kot sem že povedal, SDja brez Pahorja ni, levice pa še manj. Kaj tu ni jasno, res nimam pojma. Ali kot je danes rekel Pahor: “Ljudi v teh hudih časih res ne zanima kdo je levi, kdo pa desni.”

        null

        Evrosong 2012: Drugi Predizbor

        24.05.2012 ob 20:59

        Evo ga, drugi polfinalni večer, kjer bom tako kot v torek na kratko dodal še kak stavek ali dva na predstavitev, o kateri sem pred tedni pisal tule.

        • Srbija, odlična pesem, še boljša kot na predstavitvi. Željko zna, Željko je karizma, o kateri lahko pri nas le sanjamo, pa vokal, ki na trenutke sezuje celo Čolića. Vrhunski nastop in komad, ki je brez dvoma moj glavni favorit za končno zmago.
        • Makedonija, štanca refren pokvari dober komad, je pa res, da mi je vse skupaj dosti boljše kot na predstavitvi. Če pevke ne bi videl in bi jo samo poslušal, pa bi stavil, da poje Zdenka Kovačiček.
        • Nizozemska, Če bi bili v letu Botra, bi pomislil, da na odru spet stoji Sacheen Littlefeather. Ker nismo, pa je vse skupaj še bolj butasto. Komad mi pred tedni resda ni bil totalno zanič, danes pa me res ne prepriča.
        • Malta, še bolj tečno kot na predstavitvi.
        • Belorusija, pikico bolje od predstavitve, a vseeno precej zoprna štanca.
        • Portugalska, bolje od tega, kar sem napisal pred tedni, še vedno pa ne bom rekel, da mi zastane dih, kar se ob taki zasanjani baladici mora zgoditi.
        • Ukrajina, tale komad mi je bil bolj všeč, ko sem ga slišal prvič, danes pa mi niti kot štanca ne potegne prav dosti. Le r&b vložki so okej, vse ostalo je povprečno.
        • Bolgarija, slaba in zelo povprečno odpeta kliše štanca, ki jo krona še suhoparen nastop pevke, ki na odru razen sebe nima ničesar.
        • Slovenija, dober komad imamo, o tem ni več dvoma, a zdi se mi, da ima Boto malo treme, saj ne upa narediti razturja, kar je škoda, saj ga zna, ko je v formi. Na koncu je bilo malce bolje, pred tem pa se je videlo, da ni prave karizme in da ji je neizkušenost pobrala power. Vseeno pa seveda držim pesti, da Boto pride v finale, saj bi si ga zaslužila, še posebej glede na konkurenco.
        • Hrvaška, Nina Badrič je rojena za take odre, komad pa mi je dosti boljši kot pred tedni. Pa vokal je vrhunski, jebemti. Tu se vidi razlika z našo Evo Boto, ki je proti njej totalni zelenec.
        • Švedska, komad mi je resda kanček boljši kot prej, še vedno pa nimam pojma zakaj je eden glavnih favoritov za zmago. Je pa butasto, da pevka poje dance, oblečena pa je v Janis Joplin. Na kratko, Joplinova na rave partyju.
        • Gruzija, okej odklop, ki pa mi ne deluje več tako kul kot prvič.
        • Turčija, ni porazno, še vedno pa ni nič posebnega, pa vokal je dosti slabši kot na spotu.
        • Estonija, super vokalist in baladica, ki mi postaja čedalje bolj všeč, kar sem predvideval tudi pred tedni. Če poješ balado, moraš imeti tak glas. Če ga nimaš, ostani doma. Poleg Joksimovića brez dvoma najboljši moški vokal šova.
        • Slovaška, glam rock za žile rezat in za netopirjem vratove grist. Če sem iskren, pa moram vseeno zapisati, da mi zadeva vendarle zveni bolje od predstavitvenega večera.
        • Norveška, vokal je porazen, imidž pa je tak, kot da bi Domen Kumer igral v Twilightu.
        • Bosna in Hercegovina, čudovita pesem, še bolj kot na predstavitvi. Če narediš balado, jo naredi točno tako. Kapo dol.
        • Litva, nič posebnega, je pa res, da sem kanček bolj navdušen kot pred tedni. No ja, vsaj thank you je rekel kot MJ.

        Moji favoriti: Srbija, Slovenija, Hrvaška, Estonija, Bosna in Hercegovina

        V finale so poleg Azerbajdžana (enkraten komad), Francije (okej komad), Italije (zelo dober komad), Španije (dober komad), Britanije (okej komad) in Nemčije (soliden komad), ki so tam po defoltu, danes šli še Litva (naj mu bo), Bosna in Hercegovina (super odločitev), Srbija (itaaakkk), Ukrajina (pričakovano in okej), Švedska (pričakovano in bedno), Makedonija (naj ji bo), Norveška (slaba odločitev), Estonija (itaaakkk), Malta (slaba odločitev) in Turčija (slaba odličitev).

        Škoda za Evo Boto, škoda za Nino Badrič.