Recenzije: The Son of No One, Trespass, The Myth of American Sleepover, Gone

15.04.2012 ob 10:20

THE SON OF NO ONE

The Son of No One, delo režiserja Dita Montiela, ki je leta 2009 posnel izjemno slabo pretepaško dramo Fighting, kjer je ravno tako igral Channing Tatum, je kot ideja morda obetal, tudi zavoljo Rayja Liotte in Ala Pacina, ki sta sprejela zelo opazni stranski vlogi. Pa tudi zaradi zgodbe o mladem policistu Channingu Tatumu, ki ga na veliko nezadovoljstvo žene Katie Holmes premestijo v novo okrožje, kjer ga čakajo hude težave z mračno preteklostjo, ko je kot otrok zavoljo nesrečnega spleta okoliščin ubil dva kriminalca. Toda dramaturgija je izjemno boga, kar iz tega filma dela neko povprečno triler pizdarijo, ki se hitro pozabi. Ki nima karizme in potrebne prepričljivosti, da bi stresla gledalca, ki ne more pa ne more zares pasti v dogajanje, kot radi rečemo. The Son of No One, sicer film, kjer Tracy Morgan, če se ne motim, odigra svojo prvo resno vlogo, je torej čista rutina, srednja žalost in fatalna potrata okej igralske ekipe, ki bi si seveda zaslužila dosti boljši policijski triler.

Ocena: 5/10

TRESPASS

Nicolas Cage je poleg tega filma lani posnel še Season of the Witch, Drive Angry, Seeking Justice in Ghost Rider: Spirit of Vengeance, kar je jasno, saj po hudih finančnih težavah nujno potrebuje denar. Okej, toda zakaj za vraga so vsi njegovi filmi tako zelo slabi, tako zelo nezanimivi, tako zelo klišejski in tako zelo hitro pozabljivi. Res ga je škoda, saj ni slab glumac. Štekam, da rabi denar in da gara kot nor, toda lahko bi izbral boljše projekte, ali rečeno drugače, projekti, ki jih je izbral, bi morali biti boljši, saj dejansko ne gre za neke nizkoproračunske B pizdarije, ki jih ne bi bilo v kina kot recimo pri kakem Michaelu Madsenu, ampak za visokobudžetne A list filme, ki vsi po vrsti dobijo redno in dovolj močno distribucijo. Glede tega je Cage fenomen, tu mu nimam kaj oporekati, lahko pa ga konkretno brcnem v rit, ker so vsi njegovi filmi zadnje čase res slabi in posneti v tradiciji hitre robe in slabih filmov iz njegove pretekle kariere, kjer je bil že večkrat popolnoma na dnu, kar se kvalitete tiče. No in Trespass je en tak slab film Nicolasa Cagea, se pravi tipični Cage bullshit, poln klišejev, dolgčasa, za lase privlečenih prizorov in zapletov, overactinga in butaste dramaturgije, ki jo presežejo celo mnogi slovenski film. Cage igra Kylea Millerja, brokerja z diamanti, ki ga nekega večera, ko v svoji razkošni hiši mirno počiva s svojo ženo Sarah (Nicole Kidman), napadejo zlikovci in zahtevajo diamante in denar. Vse, kar sledi za tem, je poraz, je skrajno poceni film. Ne ravno bruhaško slabi in debilni 8mm, ki ga je s Cageom prav tako posnel Joel Schumacher, marveč ena taka nizko inteligenčna triler drama, ki jih leta 2011 sploh ne bi več smeli snemati, saj z njimi žalijo žanr. In še touche, jp, Trespass je slab celo za Nicolasa Cagea.

Ocena: 4/10

THE MYTH OF AMERICAN SLEEPOVER

Tale mladinska dramica, ki ujame zadnji dan počitnic in pred kamero postavi cel kup takšnih in drugačnih najstnikov, je predlani močno navdušila kritike, ki so trdili, da gre za zelo dober, očarljiv, zanimiv in izviren indie filmček, ki ga je treba videti. Mene ni med njimi, zame je tole izjemno dolgočasen, porazno odigran, tečen in razvlečen film, Ameriška pita in Superbad za vrtec, ali še bolje, Dazed and Confused za prvi razred, kjer bi prišel prav kak Jason Voorhess, da bi vse te emo mulce poklal in vrgel v jezero. Res ne maram takih sterilnih in lesenih filmov, ki niso nič drugega kot jeben kliše stokrat boljših podobnih zadevščin. Pa res bi skozi ekran primazal zaušnice celotni igralski ekipi, ki je tako zelo tečna in hitro pozabljiva, da nisem mogel verjeti. Kot sem zapisal, kje je Voorhess, ko ga najbolj potrebuješ.

Ocena: 3/10

GONE

Amanda Seyfried kot riba napihovalka z izbuljenimi očmi spet ves čas buli v ekran in vse okoli sebe prepričuje, da se je psiho, ki jo je pred leti ugrabil, vrnil in sedaj ugrabil njeno sestro. Slab film, o kako zelo slab, stereotipen, dolgočasen, nezanimiv, otročji in amaterski film. Pa tečen, pretenciozen, slabo zamišljen in že tisočkrat viden. Čisti teenage bullshit, ki mu ne bodo nasedli niti predšolski otroci, kaj šele najstniki, ali še bolje, kjer bi celo dojenčki našli luknje v scenariju in se držali za glavo. Plus Dexterjeva sestra Jennifer Carpenter v neopazni vlogi prijateljice Amande Seyfried.

Ocena: 2/10

 

2 komentarjev na “Recenzije: The Son of No One, Trespass, The Myth of American Sleepover, Gone”

  1. Mauteromont pravi:

    Trespass je drugače remake carskega Secuestrados. Priporočam ogled.

  2. Recenzije: Seeking Justice, Bloody Parrot (Xie ying wu), Gothic & Lolita Psycho (Gosurori shokeinin) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] je verjetno najboljši lanskoletni film Nicolasa Cagea. Resda še vedno precej povprečen in privlečen za lase v sami zgodbi, toda okej, če mu pogledamo [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !