Arhiv za April, 2012

X Factor Slovenija: Prvi izbor finalistov

30.04.2012 ob 17:07

Evo ga, pa imamo tri grupe, kjer se bo za live oddaje borilo 17 tekmovalcev, no ja, dvanajst starejših in mlajših od 21 let ter pet skupin, kjer so tri sestavili s pomočjo izpadlih pevcev in pevk. Uranjek bo skrbel za skupine, Jurasova za starejše, Damjanovič pa za mlajše, kar pomeni, da so žirantje od zdaj dalje nasprotniki, ki bodo navijali le za svoje izbrance.

  • Glej ga, Primož Vidovič, ki se bo znova pridružil Vox Arsani. Zakaj pa ne, bolje to kot da bi končal tekmovanje. Je pa okej, da Uranjek vodi skupine, saj je tudi sam celo življenje nastopal v različnih skupinah. Je pa Vidovič zelo dober vokalist, ki bi si nadaljevanje tekme zaslužil tudi solo, kljub temu, da je malce za luno, če povem po domače.
  • Punci Dua Nia me doslej še nista prepričali, res pa je, da so ju vedno pokazali le za vzorec. Občutek imam, da sta za kakšno obmorsko teraso ne pa za šov kot je X Factor.
  • Evo ga, pa smo dobili imena za skupine, S.W.A.G., In & Out in 2ByOne. Vse tri so mi dosti bolj zanimive kot Arsana in Nia, pa kul je, da so jih sestavlili iz izpadlih tekmovalcev, ki bi morali drugače domov.
  • Uranjek ima dobre nasvete, že na sto kilometrov se mu vidi, da je profi. Kapo dol.
  • Uf, Gaja Trčka jebe zdravje. Upam, da bo vse okej, saj je res fajn poba, ki mu iz srca privoščim uspeh na glasbeni poti.
  • Jurasova bo imela zelo zajebano izbiro, saj bo morala v finale poklicati le tri tekmovalce. Že šest je bila težka naloga, kaj šele zdaj, ko lahko gredo dalje le trije.
  • Matija Jahn je super možakar in eden mojih favoritov za odrske nastope. Je edini, ki je res faca, pa še en tak emotiven moment fura s seboj, kar mu seveda še dodatno koristi. Za Diano Filipovič, ki bo podirala zidove, še vedno nimam pojma zakaj je šla dalje, zato se pustim presenetiti. Tjaša Žalik je vrhunska pevka, zato res ne vem zakaj deluje tako prestrašeno. Gašperju Miheliču je Jurasova že v naprej povedala, da je eden njenih glavnih favoritov, mi je pa trapasta debata okoli izbire potencialno napačnega komada. Zakaj za vraga bi mu dala komad, ki mu ne leži, mar ni jasno, da mu bo dala takega, pri katerem bo raztural. Andreas Videčnik, ki se je na tekmo pripeljal iz Švice, je fajn poba in okej pevec, ampak zdi se mi, da ne bo šel dalje. Hm, nisem čisto ziher, če se Jurasova zaveda, da ni psihiatrinja in menedžerka, ampak le trenutna mentorica, ki bo takoj po tem šovu prekinila stike s tekmovalci. Saj vendar nima svojega studia in založbe, da jim bo pomagala pri karieri. Ne ga srat no, saj še sama potrebuje pomoč pri svoji karieri, kaj šele, da bi pomagala drugim. In še Ana Soklič, ki jo jebejo čustveni izpadi, kar zna biti moteče. Ana je odlična pevka, jo pa očitno pošteno matra to, da ji doslej še ni povsem ratalo. Da se z Jurasovo egotripatsko ne bosta ujeli, je bilo jasno že na začetku. Ana se mora čimprej čustveno sestaviti, saj je drugače ne čaka nič dobrega na tem šovu. Je ena najboljših pevk daleč na okoli, zato bi bilo škoda, da bi zajebala zaradi karakterja.
  • Jurasovi bo pomagala Nina Vodopivec, bivša pevka Tabujev, ki jo je na vrhuncu kariere zjebal glas. Ne bom rekel, da Nina nima dovolj izkušenj, rekel pa bom, da ni ravno najboljša izbira za to nalogo in da je v Sloveniji dosti boljših pevk, ki bi znale bolje izbrati tri finaliste. X Factor namreč ni punk in rock festival, kar je pravilno ugotovil tudi Andreas.
  • Prvi je pel Andreas, pel je zelo solidno, če bi ga dali na oder, bi se po moje hitro vsedel v srca gledalcev, saj je en tak preprost in simpatičen poba. Jurasova in Vodopivčeva očitno ne vesta, da miren in luštkan nastopek ne pomeni, da ima pevec tremo, ampak pomeni pač to, da na koncu nastopa ne razbije kitare in se ne začne dreti.
  • Tjaša tokrat resda ni izvedla svojega top nastopa, vseeno pa pravim, da gre za zelo dobro vokalistko. Je pa smešno, da Vodopivčeva ne vztraja pri svojem mnenju, ampak dovoli, da jo potepta Jurasova oz. da mnenje spremeni samo zato, ker Jurasova misli drugače.
  • Diana ni bila slaba, pa dosti boljša je bila od Tjaše, a vseeno nisem spustil duše. Premirna je, pa manjka ji karizma za raztur. Jurasova pravi, da se dobro premika, jaz pa menim, da mora iz riti vzeti kol, da se bo sploh začela premikati tako kot je treba.
  • Matija, bravo, tako se poje in tako se nastopa. Kot sem rekel, matija je moj glavni favorit za finale, kaj vem, morda celo za zmago. Jaoo, Vodopivčeva je ustrelila mimo, ko je rekla, da ji s svojim nastopom ni povedal ničesar. Pa naj ga pokliče po mobitelu, če hoče pogovor, pizda no.
  • Gašper je bil dober, a Matija je bil boljši. Pa ni mi jasno zakaj vsi pojejo samo rock ‘n’ roll, mar ne obstaja nič drugega, jebemti. Ma saj je kul, samo pretiravati pa vseeno ne gre s stavki, da je “on muska”.
  • In še Ana, to pa je izvedba, na katero bi bila ponosna tudi Whitney. Ana je top shit te skupine, morda celo top shit celega šova. Če ne prileze do samega vrha, bo nekaj hudo narobe.
  • Če bi izbiral sam, bi med najboljše tri nemudoma uvrstil Ano in Matijo, domov bi poslal Tjašo in Diano, tretji pa bi bil morda Andreas, ki mi je bolj simpatičen od Gašperja.
  • Tjaša Žalik gre domov, GAŠPER MIHELIČ pa gre dalje. Prava odločitev.
  • Zakaj Jurasova Andreasu teži, da z njo ni iskren in da ji ne zaupa vsega. Pa naj mu sleče hlače in pogleda koliko ga je v hlačah, jebemti no. To je bullshit, če ji ni kul naj mu pač pove dikretno in pika. In Andreas Videčnik mora domov, kar je bilo logično že prej. Gresta pa zato dalje MATIJA JAHN in ANA SOKLIČ, kar je edino pravilno. Sem vedel, da je Sokličeva razumela narobe in da bo zelo vesela, še bolj presečen pa je bil Jahn, ki je ukradel šov.

Zelo dober šov, ravno prav čustven in napet, da gledalec pade v dogajanje in da grize nohte za svoje favorite. Jurasova je izbrala  prave tri, čeprav si upam reči, da je Diana pela bolje od Gašperja.

Inspiracija 11: Fotografija

30.04.2012 ob 14:50

S tem zapisom, kjer so mi temo izbrali »šefi«, se poslavljam od izjemno pestrega in inspirativno zaznamovanega meseca. In logično je, da bo šlo za fotografijo, ki je bila ves čas osnovno vodilo vseh naših zapisov. Ena sama fotografija lahko spremeni svet ali zaznamuje celo nacijo. Še posebej, če fotograf ujame pravi trenutek in če je resnično mojster svojega poklica. Jp, fotografija je umetnost, močna skoraj toliko kot film in slikarska umetnina. S fotografijo lahko povemo zgodbo in v človeku vzbudimo močna čustva. Ga razjezimo, nasmejimo, razžalostimo ali pa vzburimo, če gre za kakšno erotično tematiko. Moja fotka, na kateri se dva goloba borita za prestico, resda ne bo spremenila sveta, sem pa nanjo izjemno ponosen, saj je ujela zelo zanimiv delček živalskega sveta. Pa tudi več kot odlično ujame današnjo recesijo, ko se je treba boriti za vsak kilogram kruha.

Tale zapis je moj zadnji prispevek za mednarodni blogerski natečaj na temo inspiracije, ki so ga pripravili na spletni strani www.liveinspire.com.

Če boste imeli čas, zanj glasujte s pritiskom na srček desno zgoraj na temle linku: KLIK

In še ostali zapisi, ki jih že poznate in za katere lahko še vedno glasujete:

In še povabilo na fotografski natečaj na strani www.liveinspire.com, na katerem lahko sodelujete vsi, ki vas veseli fotografiranje. Tema fotografije bo inspiracija, natečaj bo potekal v enajstih državah in bo odprt za javnost, mesečno pa boste lahko na svojem brezplačnem profilu objavljali deset različnih avtorskih fotografij. Za fotografije bo mogoče glasovati, zmagovalec pa bo za nagrado dobil potovanje v Italijo.

Drugače pa iskrena hvala vsem, ki ste glasovali za moje zapise.

OF

26.04.2012 ob 23:42

Tudi zato, ker Janša, sram ga bodi, nima denarja za ta velik praznik slovenskega naroda, je prav, da se naših pogumnih partizanov spomnim vsaj s tole zimzeleno pesmijo.

YouTube slika preogleda

Skriti zaklad trailer

26.04.2012 ob 20:39
YouTube slika preogleda

Inspiracija 10: Rocky

26.04.2012 ob 16:31

Če bi iskal film, ki mi ponudi največ inspiracije, bi bil Rocky brez dvoma na prvem mestu. Pa ne samo prvi del, ki ga je leta 1976 posnel John G. Avildsen, tudi ostalih pet, ki jih je z izjemo petega režiral Sylvester Stallone. Pri tem filmu je isnpiracija vse. Zgodba o postopaču in zgubi, ki se prebije med prvake. Nepozabna glasba Billa Contija, ki da gledalcu krila. Prizori treninga in seveda dvobojev, kjer glavni junak Rocky Balboa mikasti svoje nasprotnike. In dialogi, ki so poučni, življenjski in taki, da zagrabijo tudi gledalca, ki dobi občutek, da zmore tudi on. Da o zmagi, ki jo na koncu vedno spremlja tista značilna glasba, niti ne govorim. Drži, Rocky je esenca inspiracije, ki bi ga lahko vrteli na seminarjih inspiracije. In film, zaradi katerega se človek res počuti bolje.

Tale zapis je moj deseti prispevek za mednarodni blogerski natečaj na temo inspiracije, ki so ga pripravili na spletni strani www.liveinspire.com.

Če boste imeli čas, zanj glasujte s pritiskom na srček desno zgoraj na temle linku: KLIK

In še ostali zapisi, ki jih že poznate in za katere lahko še vedno glasujete:

Recenzije: The Lorax, The Mechanic

26.04.2012 ob 15:50

THE LORAX

Super risanka, zabavna, dinamična, simpatična in ekološko poučna. Pa dosti boljša od Hortona, ki si ga je prav tako zamislil Dr. Seuss, tudi avtor zgodbic za filma Cat in the Hat in How the Grinch Stole Christmas. Seuss, ki je Loraxa, to mačku podobno živalco, ki se bori za drevesa in ne prenese, če jih kdo seka in uničuje naravo, napisal že na začetku sedemdesetih, je očitno neusahljiva inspiracija za filmarje, pa tudi vedno znova je aktualen. Še posebej z Loraxom, ki nas opozarja, da moramo varovati svoje naravni habitat, če hočemo preživeti. Všeč so mi take risanke, ki nekaj povedo, kljub temu pa ne pozabijo na šov za otroke in na celo kopico enkratnih prizorčkov ter likov, ob katerih se gledalec res nasmeji in sprosti. Zelo kvalitetna risanka, ki jo kronajo še odlične glasbene točke in seveda perfektna glasovna karakterizacija Dannyja DeVita, Zaca Efrona, Eda Helmsa in recimo Betty White.

Ocena: 8/10

THE MECHANIC

Jp, tole je bežen rimejk istoimenskega filma, kjer je v sedemdesetih igral Charles Bronson. Zgodba o plačanem morilcu (Jason Statham), ki pod svoje okrilje vzame mladega vajenca (Ben Foster), s katerim se z delodajalci zapleteta v številne dvojne igre. Povsem soliden, gledljiv, napet in s strani Simona Westa dobro zrežiran akcijski triler, ki premore nekaj zares vrhunskih prizorov. Recimo tistega iz uvoda, ko Statham svojo žrtev ubije v bazeu, pa tistega z zajetnim gejem, na katerega se spravi Foster. Dejansko nimam kaj očitati, saj gre za prepričljivo narejen in zelo frajerski žanrski projekt, ki kljub znani zgodbi in klišejem ohrani potrebno suverenost in zadovolji gledalca.

Ocena: 7/10

Je 17 let res premalo za uboj?

26.04.2012 ob 02:47

Danes je v javnosti odmeval sodni proces, kjer je Blaž Ereiz za uboj poštne uslužbenke Anice Likovič dobil 17 let zaporne kazni. Da je svojcem to premalo in da so zgroženi, da se za tak zločin dobil le 17 let, je jasno, saj so osebno prizadeti in bi za Ereiza najraje videli električni stol ali doživljenjski arest. Toda 17 let je vseeno ogromno, 17 let je doba, ko za rešetke prideš mlad, odideš pa star. 17 let je doba, ko ti mine celo življenje in ko po prihdu iz zapora nimaš kaj dosti za početi. Tudi zato, ker imaš kartoteko in ker te itak nihče ne bo vzel v službo. Tvoje življenje je torej končano v vsakem primeru, 17 let življenja za rešetkami pa je nočna mora, ki je ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Se pa strinjam, da so Ereiza obsodili za uboj in ne za umor kot bi radi svojci, saj Likovičeve ni ustrelil naklepno, marveč zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ko se je med ropom, če se ne motim, pognala vanj, kar pomeni, da se je petelin sprožil po nesreči ali v afektu.

Stavka policistov

26.04.2012 ob 01:23

Podpiram jo. Tudi zato, da nam bodo gledali skozi prste pri prometnih prekrških. Naj stavkajo čim dlje, da bomo lahko končno vozili brez strahu, da nas za najbolj hinavskim vogalom, kjer ne ogrožamo nikogar, čaka policijski avto. Pa tudi argument, da je državna blagajna zdaj zaradi nepisanja kazni prazna, je totalno butast, saj se je denar ravno zaradi kazni v blagajno stekal na totalno bleferski in nesramen način.

Recenzija: Titanic 3D

26.04.2012 ob 00:24

zda 1997, režija: James Cameron, igrajo: Leonardo DiCaprio, Kate Winlset, Billy Zane, Kathy Bates, Gloria Stuart, Frances Fisher, Bill Paxton, Bernard Hill, David Warner, Victor Garber, Suzy Amis

Pa začnimo z oceno, ki sem jo za originalni Titanic spisal dve leti nazaj:

Ko je Titanic, še vedno eden najdražjih filmov v zgodovini, leta 1997 premierno štartal v ameriških kinih, so se studijski šefi držali za glavo, saj je v prvem vikendu prinesel skromnih 20 milijonov dolarjev. Za Jamesa Camerona so že pripravljali leseni križ ter žeblje, dejstvo, da so skoraj vsi filmi, ki so jih posneli v vodi, vključno s Cameronovim The Abyss, žalostno pogoreli, pa je grozilo kot ledena gora. Če bi Titanic namreč hotel ujeti čisto nulo, bi moral prislužiti vsaj 300 milijonov, kar pa je bilo glede na začetne rezultate seveda malo verjetno. Dolg je bil tri ure, gledalci so poznali zgodbo, predfilm pa ni obljubljal kaj posebej spektakularnega in velikega. Pač znano štorijo o največji ladji na svetu, ki se je usodnega leta 1912 zabila v ledeno goro in potonila na dno hudo mrzlega morja. To je vse in to je bilo za otvoritveni vikend premalo. Toda potem se je zgodil čudež, saj je Titanic 20 milijonov prislužil tudi drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi vikend. Še več, peti, šesti in sedmi vikend jih je prislužil celo 40. Dlje kot je igral, več je služil. Dlje kot so ga vrteli, več ljudi je sedelo v kinematografih. In v temo dvoran so prišli tudi dedki in babice, ki so tam nazadnje sedeli leta 1939, ko je igral V vrtincu. In leta 1959, ko je igral Ben Hur, dobitnik rekordnih enajstih oskarjev. Jasno, enajst oskarjev je potem dobil tudi Titanic, James Cameron, king of the world, pa vse do Avatarja ni posnel nobenega filma več. Razloge za uspeh Titanica, ki je samo v Združenih državah ruknil 600 milijonov dolarjev, je seveda treba iskati v preprosti ljubezenski zgodbi, v reciklaži Romea in Julije, ki je več kot odlično vžgala tudi na velikanski ladji. Tudi v rimejku najbolj znane in odmevne nesreče v človeški zgodovini. In tu sta Jack (Leonardo DiCaprio) ter Rose (Kate Winslet), Romeo in Julija, sadova prepovedane ljubezni, ki se ljubita v avtomobilu. No ja, na ladji, kjer ta avtomobil stoji in čaka, da se bo lahko odpeljal v New York. Pred kip svobode, ki ga je leta 1912 na žalost ujela le peščica preživelih potnikov. In pozor, James Cameron film prične s podvodnimi posnetki pravega Titanica in s spomini ostarele dame (Gloria Stuart), ki trdi, da je prav ona lastnica mitskega obeska, da je prav ona mlada Rose in da je prav njo golo naslikal zapeljivi Jack. Do Avatarja največji film vseh časov, ki me, če sem iskren, v kinu ni navdušil povsem do konca, kar pomeni, da sem bil presenečen, da je potem dobil toliko oskarjev. Zdel se mi je pač zelo dober film katastrofe, nekakšna spolirano romantična in seveda spektakularnejša inačica kultne Pozejdonove avanture. Nič več kot to, res pa je, da so tri ure minile kot namazane, kar je bil alarm, da gre očitno za nekaj velikega. Ko sem si ga čez deset let ogledal drugič, tokrat seveda na televiziji, sem opazil vse tisto, kar mi je prvič ušlo. Tudi zelo prepričljivo dramaturgijo, povsem solidne dialoge, karizmatične sekvence pred srečanjem z ledeno goro in prikaz potapljanja ladje, ki se mi je zdel še bolj dovršen kot leta 1996. Titanic je brez dvoma najbolj “človeški” Cameronov film, dejansko posebnost v njegovem hight tech opusu, kjer pa prav posebni efekti spet igrajo ključno vlogo. Seveda ne sami zase, marveč kot del razkošne dramsko ljubezenske zgodbe, kjer Billy Zane odigra zoprnega zaročenca Kate Winslet, Kathy Bates pa znamenito nepotopljivo Molly. Spektakel prvega razreda in film, ki so ga znali na pamet tudi otroci v vrtcu. Torej ne samo film, marveč tudi dogodek in pop fenomen, ki preračunano v današnji denar še vedno krepko poseka Avatar.

In evo ga, sedaj ga ja James Cameron znova poslal v kina. Na stoto obletnico trka z ledeno goro. Pa očitno tudi zato, ker ogromno mladine še vedno nima pojma, da ne gre le za film, ampak da se je vse skupaj zgodilo tudi v resnici. Jp, prav ste prebrali, ko je prenovljena verzija prišla v kina, so twitter preplavila sporočilca, da je Titanic obstajal tudi v resnici in da tega folk ni vedel dokler ni poguglal. Jebat ga, Titanic je tak filmski fenomen, da ni nihče verjel, da je šlo za resnično ladjo, se pravi tako legendaren film, da mnogi niso niti pomislili, da se je ta znamenita ladja potopila tudi v resnici. In ko smo že pri fenomenih, sedaj po petnajstih letih film še vedno zgleda odlično. Še boljše kot leta 1998, ko je prvič prišel tudi v naša kina. Takih filmov ne delajo več. Z lahkoto ga spet proglasim za najboljši film leta. Vse štima, jebemti. Celo vsi tisti dialogi DiCapria in Winsletove, ki so se mi nekoč zdeli kanček preveč pocukrani. Cameron je res posnel mojstrovino, nepozabno in veličastno mešanico ljubezenske zgodbe in filma katastrofe, ki deluje tako zelo prepričljivo, da gledalec komaj diha. Titanic je esenca dobrega filmanja in ena najboljših pop corn uspešnic, če ga že moram vkalupiti v to špuro. Večen film, ki ga je Cameron sedaj preoblekel v 3D in glede na vložek 14-ih milijončkov znova pošteno napolnil svoje žepe ter presegel magični dve milijardi zaslužka.

Lep film, zelo močan v ljubezenski zgodbi glavnih junakov Jacka in Rose, dejansko tipični ljubezenski trikotnik, kjer tudi Billy Zane kot njen zaročenec Caledon “Cal” Hockley deluje zelo okej. Pa navdušen sem bil nad prikazom bogatih potnikov, ki jim je malo mar za navadno rajo in med potapljanjem ladje reševalne čolne v vodo spuščajo na pol prazne. Pa panika, zelo dobro je posneta in izpeljana. Pa boj za življenje, ko postane jasno, da se bo ladja potopila. Pa junaški prizori kapetana (Bernard Hill), članov orkestra in inženirja (Victor Garber), ki si je zamislil izgled ladje. Pa Roseina preobrazba, kjer z Jackovo pomočjo spet zadiha in se odpne iz dolgočasnega in potlačenega kalupa, v katerega jo zaradi finančnih težav sili njena mama Ruth (Frances Fisher). Pa vsi tisti kultni prizori na krovu ladje, kjer se prvič poljubita Jack in Rose. Pa veličastna Gloria Stuart, ki v današnjem času pripoveduje zgodbo ekpi Billa Paxtona, in na koncu v morje vrže diamant. Krasni prizori, res. Pa sekvenca, kjer Jack naslika golo Rose, s katero se potem ljubita v avtomobilu. Pa žurka v delavskem razredu, kjer se Rose sprosti med plesom. Pa učenje pljuvanja in bežanje pred zoprnim Davidom Warnerjem. Pa trenutek trka v ledeno goro. Pa šokantni in tragični prizori potnikov, ki padajo v ledeno morje. Pa Molly Brown, ki pribije nekaj ostrih in se na koncu zaman bori za vrnitev čolna. Pa iskanje preživelih v ledenem morju. Pa krasna glasba Jamesa Hornerja in finalni song Celine Dion. In seveda prizor, ko se Rose zave, da je Jack mrtev in ga spusti v globino morja. Čudovito, res. Ma spet sem se zavedel kako zelo dober film je Titanic in kako zelo si zasluži kino tretma. Vse ostalo je zanj žalitev. Ne rečem, da tu in tam ne pade kakšna dramaturška luknja, toda celota je mojstrovina. Je zares nepozaben, legendaren, velik, mitski in večen celovečerec, kjer sem spet jokal kot najstnica. Titanic je film, ki se te dotakne četudi nisi ravno saker na čustva. Ne moreš se mu upreti. Narejen je tako zelo karizmatično in prepričljivo, da te posrka in da se z njim pelješ na poslednje potovanje. Tudi zaradi Leonarda DiCapria in Kate Winslet, ki sta enkratna in ju na tak preprosto učinkovit način ne bi mogel nadomestiti nihče drug. Pa naj končam s 3Djem. V bistvu je skorajda neopazen. Niti za manj je več špuro ga ni, če sem iskren. Cameron je pač rabil razlog, da bi gledalce spet zvabil v kina. Nepotrebno, saj bi prišli tudi zaradi stoletnice potopa. In zato, ker je Titanic pač večen film. Je pa zanimivo, da se je poleg vseh tekočih 3Djev zdaj začel tudi revival starih 2D filmov, ki jih bodo očitno na polno metali v kina in lovili trend. Samo lani so tako v 3D preoblekli novo Vojno zvezd, Levjega kralja in Lepotico in zver. Vojna zvezd me v taki obliki ne zanima kaj dosti, bi si pa z veseljem ogledal Levjega kralja in Lepotico in zver, ki pa so ju naša kina butasto prezrla. Titanica seveda niso mogla, Titanic je tudi po tolikih letih in neštetih tv ponovitvah, še vedno keš mašina. Itak.

Ocena: 10/10

Top 40 (25. april, 2011)

25.04.2012 ob 15:21
  1. Whitney Houston- I Look To You (1)
  2. R. Kelly feat. Snoop Dogg- Double Up (new)
  3. R. Kelly feat. T.I. – I’m a Flirt (new)
  4. R. Kelly- The Champ (new)
  5. R. Kelly feat. Usher- The Same Girl (new)
  6. R. Kelly- The Zoo (new)
  7. R. Kelly- Rise Up (new)
  8. Fat Joe feat. R. Kelly- We Thuggin (new)
  9. R. Kelly feat. Ludacris- Rockstar (new)
  10. Warren G, Nate Dogg & The Game- Party We Will Throw Now (new)
  11. R. Kelly- Real Talk (new)
  12. R. Kelly feat. Keyshia Cole & Polow Da Don- Best Friend (new)
  13. Ashanti feat. Busta Ryhmes- The Woman You Love (new)
  14. Faith Evans feat. Twista- Hope (4)
  15. Nicki Minaj- Roman Holiday (7)
  16. Nicki Minaj feat. Rick Ross & Camron- I Am Your Lider (15)
  17. Tank- Emergency (new)
  18. R. Kelly feat. Nelly- Trying to Get a Number (new)
  19. M.O.P. & Snowgoons- Back at It (2)
  20. M.O.P & Snowgoons- Sparta (3)
  21. Travis Porter feat. Tyga- Avy Ladies (new)
  22. Whitney Houston- My Love is Your Love (5)
  23. David Banner, Snoop Dogg, The Game, Nipsey Hussle & Ras Kass- Californication (new)
  24. Chris Rene- Youg Homie (9)
  25. Whitney Houston- I Didn’t Know My Own Strenght (6)
  26. R. Kelly- Shut Up (8)
  27. Twista- Whitney Houston Tribute (10)
  28. Tank- Diary of a Mad Man (16)
  29. Challe Salle- To je to (18)
  30. Nicki Minaj feat. Beenie Man- Gun Shot (21)
  31. Whitney Houston- One Moment in Time (11)
  32. M.O.P & Snowgoons- Blasphemy (20)
  33. Canibus feat. Born Sun & K-Rino- The Art of Yo (27)
  34. Canibus feat. D12 & DZK- Air Strike Pop Killer (28)
  35. Busta Rhymes feat. Chris Brown- Why Stop Now (30)
  36. Method Man- World Gone Sour (31)
  37. Chino XL feat. Boo Yaa Tribe- Trouble (32)
  38. Chino XL- Nunca (33)
  39. Jennifer Hudson feat. Ne-Yo & Rick Ross- Think Like a Man (34)
  40. Kendrick Lamar feat. Dr. Dre- The Recipe (35)

Fat Joe feat. R.Kelly: We Thuggin

25.04.2012 ob 14:31

Malo skuliranega hip hopa, da pridemo k sebi od sranja, ki se rola danes.

YouTube slika preogleda

Inspiracija 9: Moja oma

24.04.2012 ob 01:49

Moja oma, ki jih šteje že čez osemdeset, je res neusahljiva inspiracija že vse moje življenje. Enkratna je. Vedno, ko se mi zgodi kaj novega, jo pokličem ali obiščem. Vedno, ko kaj potrebujem, zna pomagati in svetovati. Pa še vedno je na tekočem s filmi, politiko, glasbo in z vsem tistim, kar zanima mlade. Moja oma je fenomen, ki mi res pomeni ogromno in ima v mojem življenju resnično posebno mesto. Pa že od malih nog, ko je pazila name, me je znala postaviti na noge in me spraviti v dobro voljo, če sem bil žalosten. Pa razume me, o, kako zelo me razume in točno ve, kakšne besede mora reči, ko sem v stiski. Moja oma je inspirativni presežek in oseba, brez katere si ne znam predstavljati svojega vsakdana.

Tale zapis je moj deveti prispevek za mednarodni blogerski natečaj na temo inspiracije, ki so ga pripravili na spletni strani www.liveinspire.com.

Če boste imeli čas, zanj glasujte s pritiskom na srček desno zgoraj na temle linku: KLIK

In še ostali zapisi, ki jih že poznate in za katere lahko še vedno glasujete:

Skriti zaklad

24.04.2012 ob 00:35

Na male zaslone prihaja nova oddaja Skriti zaklad. Štartamo 7. maja, ob 18. uri, na Tv Arena.

Recenzije: Battleship, The Lucky One

24.04.2012 ob 00:31

BATTLESHIP

Hell yeah, take filme potrebujemo v današnjem času. Možgane na pašo in super razčefuk. Plus patriotizem, junaštvo, patetika in enkratni posebni efekti, ki jih veliko platno komaj drži skupaj. Pa dobra fora, da se dogajanje prenese tudi na kopno in da nezemljani niso le roboti in mašine, marveč skorajda človeku podobna bitja, ki čelade pač nosijo namesto sončnih očal. Battleship, sicer tudi računalniška igra, je poslastica pop corn žanra. Je vse, kar se od takega filma pričakuje. Je zabavna, dinamična, gledljiva, skulirana, glasna, razkošna, bučna, karizmatična in z okej igralsko ekipo nafilana scifi akcija, tudi soliden debi pevke Rihanne in po Johnu Carterju še ena frajerska vloga za Taylorja Kitscha, ki mu žal zelo hitro postrižejo lase in vzamejo precej mojota, če se malo pošalim. Pa še vampir Alexander Skarsgard je zraven, pa prizor, ko Rihanna nekemu nezemljanu, ki jo najprej prebuta, v glavo nabije topovsko kroglo. Kot sem rekel, hell yeah. In pohvala za Petra Berga, tudi režiserja filma Hancock, ki ves ta mambo džambo enkratno drži skupaj in povzroči uživancijo gledalca. Upam si reči, da je tole po Independence Dayju najboljši film o invaziji nezemljanov, ki je močno presegel moja pričakovanja in mi ponudil več kot dve uri neobremenjene pizdarije, ki je danes v kinih na tak prepričljiv način močno manjka.

Ocena: 8/10

THE LUCKY ONE

Zac Efron, ki mu do okej igralca manjka ogromno, je zdaj očitno star dovolj, da lahko snema erotične prizore in osvaja starejše mamice, katerih fotografija mu je med vojno v Iraku prinesla srečo. Jp, Taylor Schilling, ki je v resnici od Efrona starejša le tri leta, čeprav na filmu deluje kot njegova mama, je Efronov talisman, njegov lucky charm, ki mu je v najtežjih trenutkih pomagala preživeti. Pač zato, ker je našel njeno sliko z napisom o sreči. Nič čudnega, da jo po koncu vojne poišče, se zaposli v njeni pesjarnici in se vanjo kljub negodovanju bivšega moža (Jay R. Ferguson), ki mu začne težiti, tudi zaljubi. In pozor, Efron je kot superman. Efron zna vse. Efron zna popraviti traktor, barko in streho. Efron se odlično razume tudi s sinom Schillingove (Riley Thomas Stewart), navduši njeno babico (Blythe Danner) in obvlada tudi pse. Skratka, je princ na belem konju, četudi je še pet minut nazaj, ko iz vojne vihre pride k svoji družini, totalno zjeban in nervozen. Zelo patetičen, predvidljiv, klišejski, razvlečen, nezanimiv in sterilen film, ki ga je režiral Scott Hicks, tudi avtor Sijaja, ki pa ima v svoji filmografiji tudi bedarije kot je No Reservations, tako da The Lucky One niti ni presenečenje. Ne bom rekel, da fotografija ni lepa in da film morda za koga ne bo romantičen, toda zame so take že stokrat videne zgodbice res nezanimive, prazne in nepotrebne.

Ocena: 5/10

Škandal Urške Čepin

23.04.2012 ob 00:36

Da ima Čepinova zdaj sex tape, ni nič posebnega, sporno je to, da se je dejansko ukvarjala s prostitucijo. To pa je blamaža, zaradi katere se lahko pogrezne v zemljo, jebemti. Mar res ni mogla početi kaj drugega kot se prodajati starim dedom? Je bil to res edini način za preživetje? Joj no, kaj takšnega pa še ne. To je škandal, ki ga nimajo niti čez lužo. To, kot sem že povedal, ni sex tape, to je dokaz, da je Urška Čepin prostitutka. Je pa umazano, da jo je nekdo snemal in da je zdaj ta posnetek prišel v javnost. To pa je podla pizdarija, vredna tožbe. Je pa čudno, da ne bi vedela za kamero, saj soba, v kateri se zadeva dogaja, ne deluje kot nek profi masažni studio, kar pomeni, da gre za neko povsem navadno sobico, kjer bi Čepinova vendarle morala poznati vsak kotiček. Mar to pomeni, da so vsi gostje, ki se pridejo “masirat”, v nevarnosti, da jih snema kamera? In seveda, zakaj ima dedec na posnetku zakrit obraz, Čepinova pa je razkrinkana na polno? Dvojna morala in še ena res podla poteza tistih, ki so posnetek spravili na internet.

Je pa zanimivo, da je datum na posnetkih iz leta 2008, kar lahko pomeni, da gre za staro stvar. Če gre, pa mi je vse skupaj še manj jasno, saj je bila Čepinova, če se ne motim, takrat poročena z Alešem Čepinom in se ji res ne bi bilo treba za preživetje ukvarjati s tem drekom.

null