Recenzije: Sleeping Beauty, Brownian Movement

29.02.2012 ob 22:36

SLEEPING BEAUTY

Žanr erotičnega filma je zadnja leta praktično mrtev. Vse kar ostane so erotični filmi, ki seks ubijejo. Ali še bolje, ki iz seksa naredijo trpljenje, travme in nelagodje, tudi za gledalce, da se razumemo. In Sleeping Beauty, ta zelo provokativna, depresivna, mučna, pretresljiva in šokantna erotična drama, ki jo je režiserki Julii Leigh pomagala posneti Jane Campion, režiserka kultnega Klavirja, je natanko tak film. Je zgodba, ki nam pobere željo po erotiki in nas spravi v moreče razpoloženje. Glavna junakinja Lucy (ravno prav statična, sterilna in nezainteresirana Emily Browning), sicer bolj sleeping kot beauty, namreč sprejme službo v prestižni aganciji madam Clare (ravno prav nonšalantna Rachel Blake), kjer ostarele bogataše zabavajo mlada dekleta. Najprej s pomanjkljivo oblečeno strežbo, nato pa še v postelji, kjer pa, pozor, pozor, zaigrajo trupla, ali bolj natančno, kjer jih Clare uspava in da na razpolago poletnim starcem. Jp, stranke, impotentni, zagrenjeni in zdolgočaseni dedki, si želijo negibnih mladenk, nad katerimi se lahko izživljajo. Brez penetracije in s čiki na goli koži, ko se jim zahoče. Možakarji si želijo truplo, ker so tudi sami dejansko že na pol v grobu. Želijo si Trnuljčico, mlado golo dekle, ki so ji kos le takrat, ko se nažre uspavalnega praška. Pretresljiv in šokanten film, pa večkrat tako zelo zajeban in neprijeten, da ga ne priporočam nežnim dušam. Pa vsi ti goli starci, ki se pohotno sklanjajo nad mlado Emily Browning, grozljivo in realistično do konca. Odlična je tudi atmosfera, pa nek tak strašljiv filing je prisoten ves čas zgodbe. Ne bom rekel, da film nima napak in da nekajkrat ne udari s popolnoma nepotrebnimi forami, toda celota učinkuje. Celota je zelo posebna in skrajno neugodna reciklaža Trnuljčice, ali če hočete, Disney ta perverzneže, ki bo gledalcu še dolgo časa stiskala dušo, mu dala misliti in ga držala tam, kjer držijo le takšne šokantne zgodbe. Pa dobro je to, da se kamera približa, ko je treba, in umakne, ko je dovolj in ko začuti, da bi šla predaleč, če bi še kazala kader. To pa je umetnost, tista prava mera provokacije in kvalitetne zgodbe.

Ocena: 7/10


BROWNIAN MOVEMENT

Ko smo že pri erotičnih filmih, ki ubijajo seks, tule je Brownian Movement, nizozemska erotična drama, ki iz seksa naredi tako nelagodje, da bi gledalec najraje pogledal stran. Glavna junakinja Charlotte (Sandra Huller) svojega čednega moža Maxa (Dragan Bakema) namreč vara s skrajno neprivlačnimi tipi, sicer svojimi pacienti, ki jih pobaše po pregledih v bolnici. Charlotte je ženska, ki jo vzburjajo grdi moški. Bolj kot je moški grd, bolj je navdušena. Kosmat hrbet, debel trebuh, bolna koža starca in možakar, ki izvaja čudne prijeme s prsti, so njena scena. Lahko bi rekel, da jo palijo anomalije, če bi malce pretiraval. Celo stanovanje si najame za srečanja, ki jih seveda skriva pred možem. Okej, film je sprva še nekako zanimiv in ravno prav čudaški, da pritegne pozornost gledalca, toda potem rata zatežen, dolgočasen, prazen in tečen. Pa brez pomena in poante, če prav pomislim. Pač zmešana baba z zmešanimi spolnimi željami, ki jo potem useka občutek krivde, ki ga film skuša prenesti še na gledalca in ga načrtno zamori, mu teži in ga spravlja v depresivno stanje. Provokacija resda štima, toda to je za celotni učinek tokrat premalo.

Ocena: 4/10


 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !