Recenzija: Straw Dogs (2011)

23.12.2011 ob 14:54

STRAW DOGS

Letos so v Hollywoodu podivjali z rimejki in na vrsto je prišel tudi legendarni Sam Peckinpah s svojimi Slamnatimi psi, kjer je leta 1971 blestel Dustin Hoffman. Da rimejk, kjer Hoffmana igra James Mardsen, ne ujame originala, seveda ni treba posebej poudarjati, je pa res, da film ni tako slab kot sem mislil da bo. Je povsem dostojen dramski triler, ki ubere tudi nekaj svojih idej in v zgodbo vplete duševno zaostalega mladeniča (Dominic Purcell), na katerega je zaradi svoje mladoletne hčerke (Willa Holland) alergičen kolerični in nasilni nekdanji fuzbalski trener James Woods, ki cele dneve preživlja ob šanku. Tako kot večina lokalnih kmetavzov majhnega mesteca, kamor se po dolgih letih v hišo pokojnega očeta vrne Kate Bosworth, ki jo je na začetku sedemdesetih igrala Susan George. Da med njo, njenim možem Jamesom Marsdenom in hilbiliji pride do napetosti in zoprnih pogledov, je jasno tudi zato, ker je eden izmed njih tudi njen nekdanji fant (Alexander Skarsgard), kar pomeni, da je ideja, da prav oni začnejo obnavljati streho njune hiše, zelo nespametna. Režiser Rod Lurie, sicer nekdanji filmski kritik, očitno tudi fan Peckinpahovega filma in avtor zelo dobre drame Resurrecting the Champ, se tako kot Peckinpah poigra z idejo, da je mladenka Amy Sumner delno sama kriva za posilstvo, v katerem na nek način celo uživa, je pa res, da je šel Peckinpah dlje v tej provokaciji in da Kate Bosworth za razliko od Susan George vendarle že takoj pokaže odpor in hilbilije zeza le zaradi samozavesti, ponosa in jeze. Pester igralski ansambel svoje delo opravi zadovoljivo, film pa je, kot sem že povedal, čisto okej in dovolj napet izdelek, da mu ne moremo očitati bruhanja po originalnih Slamnatih psih. Je pa res, da bi bilo bolje, če bi šlo za samostojen film, ki se z naslovom tako kultnega filma ne bi kitil že v naslovu.

Ocena: 6/10

 

2 komentarjev na “Recenzija: Straw Dogs (2011)”

  1. turbofolker turbofolker pravi:

    Sem si ga ravno prejšnji teden ogledal. Tam nekje do polovice je bil tolk dolgčasen, sem že mislu nehat gledat, ko se je ‘akcija’ začela. :P Mal me spominja na tisti The last house on the left al kaj je že. Posilstvo, pol pa maščevanje :P

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ista tematika, ja, kot v mnogih filmih, le da se ponavadi zverinsko maščuje kar ženska sama.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !