Recenzije: Contagion, I Don’t Know How She Does It

13.12.2011 ob 21:52

CONTAGION

Ne bom rekel, da Steven Soderbergh tako kot ponavadi ne obvlada, toda filmov o raznih virusih, ki tako ali drugače zagrenijo življenje različnim ljudem, je enostavno preveč, ali povedano drugače, Contagion ni dovolj dober, dovolj inovativen in dovolj prepričljiv, da bi po tisočih podobnih filmih uspel zares navdušiti. Uvodne sekvence so zelo okej, tu ni dileme, toda potem se začne predvidljiva in prevečkrat videna zgodba, ki jo Soderbergh pač nafila z zvezdniškimi imeni, kar pa je prej slabost kot prednost. Nič novega, le še en film o virusu, karantenah, iskanju zdravila, paniki, epidemiji, žalostnih usodah in komplesno zastavljeni zgodbi, ki vključi politike, zdravnike, tajne službe in seveda blogerja, ki ga igra Jude Law.

Ocena: 5/10

I DON’T KNOW HOW SHE DOES IT

Hudo povprečen in klišejski film. Dejansko reciklaža Seksa v mestu, ali še bolje, skupek prizorov, ki bi pri Seksu v mestu ostali na montažnem pultu. Sarah Jessica Parker očitno res ne zna drugega kot igrati Carrie Bradshaw, kar postaja pošteno dolgočasno, da so film špricale tudi oboževalke Seksa v mestu pa je jasno, saj je res zanič, če povem zelo direktno. Pogojno zabavne so le enovrstičnice Olivie Munn, vse ostalo je na stopnji tv limonade, kjer se smešita tudi Greg Kinnear in Pierce Brosnan. Poanta filma je primerna za ženske, ki nimajo pojma, da resnično življenje ni film, Parkerjeva pa počasi postaja resnično zoprna, zato je skrajni čas, da se vzame skupaj in Carrie Bradshaw enkrat za vselej fukne v koš.

Ocena: 3/10

 

12 komentarjev na “Recenzije: Contagion, I Don’t Know How She Does It”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    Glede Kužne nevarnosti se ne morem strinjati, saj se mi je zdel zelo dinamičen in zanimiv film, ki je presenetljivo realno in brez olepšav prikazal, kako bi potekala pandemija smrtonosnega virusa, od razkroja osnovnih družbenih pravil, do povsem tehničnega omejevanja okužbe in iskanja zdravila. Ne vem, morda mi je tema zaradi poklica nekoliko bolj blizu in sem zato z veliko večjim zanimanjem spremljal razvoj dogodkov, vendar vsaj glede na do sedaj doživete globalne pandemije (ki pa vsaj v zadnjem času na srečo niso bile tako zelo smrtonosne), ta film deluje precej bolj realistično od podobnih filmov o virusih in okužbah.

    Zanimivo se mi je zdelo predvsem to, da film ni kot negativce postavil farmacevtska podjetja in politike, kot je v zadnjem času zelo priljubljena tema teorij zarot ob vsaki pandemiji, temveč nasprotno, je kot dobičkarja in preračunljivca postavil blogerja (Jude Law), ki se s teorijo zarote skuša (tudi na račun strahu) osebno okoristiti.

    Zelo zanimivo in šokantno je postavljena zgodba predstavnice zdravstvene organizacije (Marion Cotillard), ki jo v želji, da bi čim prej dobili cepivo, ugrabijo vaščani majhne kitajske vasice. V tej zgodbi namreč tiči žalostno dejstvo, da bi v primeru resnične smrtonosne pandemije bogate države najprej poskrbele zase, na koncu pa bi prišli na vrsto tudi revni (kolikor bi jih pač sploh še ostalo živih), oziroma bi jih nemara celo prepustili lastni usodi.

    Poleg tega se film ne podreja logiki iskanja srečnega konca za vse, temveč tokrat umirajo tudi tisti, za katere sicer upamo, da ne bi umrli (Kate Winslet), glede na to, da so s svojim samaritanskim udejstvovanjem predstavljeni kot heorji … vendar film postavi zanimivo poanto, da bolezen ne izbira med dobrimi in slabimi, temveč lahko ubije kogarkoli.

    Še bi lahko našteval zanimive dileme, ki jih postavi film, pa vendar kljub poplavi zvezdnikov film deluje dovolj povezani in zanimivo, da se nikoli ne oddalji od rdeče niti in da z vsako dodatno zgodbo zajame nekoliko drugačen vidik na celotno dogajanje.

    Za moje pojme torej film, ki še najbolj realno pokaže odziv človeštva (in posameznih oseb) na pandemijo smrtonosnega virusa, zato mu dam oceno 8/10.

  2. spookymulder spookymulder pravi:

    Glede filma Le kako ji to uspe? se v večini stirnjam z napisanim, kljub vsemu pa mislim, da ni tako zelo slab, saj predvsem v drugi polovici (ko nekoliko ponikne tista nadležna tretjeosebna naracija glavne junakinje) dobi nek smisel, predvsem v odnosih glavne junakinje z Brosnanom in Kinnearjem, katerih lika sta mi v filmu delovala dovolj prepričljivo in zanimivo. Po drugi strani se povsem strinjam, da je Parkerjeva s svojim iskanjem (ameriškega ideala) popolnosti skrajno nadležna in nerealna, vendar na nek način prikaže vse tiste sodobne ameriške strahove in fobije pred neuspehom, zaradi katerih je v ZDA kar malce nenavadno, če nimaš osebnega psihologa in če nisi stalno na nekih pomirjevalih in antidepresivih. Če izvzamemo trapasto srečno končno razrešitev problemov, je film na nek (nerealen) način kar primeren odraz sodobne amerike in njihovega neuspešnega ideala popolnosti, zato bi mu dal oceno 5/10.

  3. Kralj pravi:

    Js sm bil v Kanadi na konferenci WHO in tam je predavatelj (ki je imel štiri doktorate, da se ne bo kdo usajal o tem, kako ni vedel, kaj govori) rekel, da film Contagion najbolj realistično prikaže širjenje virusa in, da še noben film ni bil tako realističen na tem področju. Sam pa si filma sicer še nisem ogledal.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Spooky, problem tega, kar pri filmu Contagion izpostavljaš kot nekaj šokantnega in enkratnega je v tem, da je to znano in jasno že otrokom, kar pomeni, da tudi v tem kontekstu ni prinesel čisto nič novega.
    Priznam pa, da nekaj smrti, še posebej zato, ker jih igrajo znane face, od katerih pričakujemo, da vedno preživijo, deluje dobro in razbije klišeje.

    Glede I Don’t Know How She Does It, to kar hvališ v drugi polovici, je meni še slabše od prve, še bolj poceni in otročje ter nadležno.
    Jp, ZDA so prozac nation, prav zato pa je čudno, da Parkerjevi uspe vse to brez prozaka ali psihiatra. Še ena nerealnost :)

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kralj, morda res, toda potem raje gledam kak dokumentarec na discoveryju ne pa filma.

  6. spookymulder spookymulder pravi:

    Iztok, zanima me, na katere filme konkretno te je spomnila Kužna nevarnost, ko omenjaš “tisoče podobnih filmov” in ko praviš, da v primerjavi z njimi ta film ne pokaže nič novega in inovativnega. Sam moram namreč priznati, da sem v Kužni nevarnosti videl kar precej zadev, ki bi jih težko našel v kakšnem drugem filmu, je pa seveda možno, da ti bolje poznaš ta žanr in me zato res zanima, katere podobne filme imaš v mislih.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    V zadnjih letih smo dobili na stotine filmov o virusih in pandemijah, pa karantenah in podobnih pizdarijah, tudi v žanru zombijev pa apokaliptičnih trilerjev. Od 28 Days Letter in Children of Men, do Blindness in The Happening, pa Cabin Fever in The Crazies, Carriers, Quarantine, Mulberry Street, Dead Air in recimo Retreat. Pa še in še in še in še. Lahko ti naštejem tudi nekaj starejših, če želiš, recimo Outrbeak in The Cassandra Crossing pa Nightmare at Noon.

    Podobne finte, podobni zapleti, podobne scenaristične rešitve, podobne alegorije na to in ono.

  8. spookymulder spookymulder pravi:

    V bistvu so skoraj vsi filmi, ki si jih naštel bolj v žanru grozljivk oziroma apokaliptičnih trilerjev in zato niti približno ne obravnavajo podobnih tem kot Kužna nevarnost. 28 dni pozneje se ne ukvarja s samim procesom okužbe, temveč s preživetjem v postapokaliptičnem svetu, Otroci človeštva, Slepota in Zblazneli so bolj parafraza sodobne človeške družbe, Dogodek tako ali tako nima veze z virusi, temveč gre za ekološko analogijo, Cabin Fever, Karantena, Mulberry Street in Nightmare at Noon pa so v prvi vrsti slasher grozljivke. Carriers in Dedad Air in Retreat nisem videl, vendar se vsaj po opisih sodeč, tako kot preostali našteti filmi, niti približno ne ukvarjajo z dilemami kužne nevarnosti, torej s samim procesom širjenja okužbe, poskusov omejevanja pandemije in iskanja zdravila.

    Od filmov, ki si jih naštel, se vsebinsko Kužni nevarnosti približata zgolj Outbreak in The Cassandra Crossing, slednji predvsem po osebni plati soočenja ljudi s smrtonosno okužbo, Outbreak pa z iskanjem zdravila, pri čemer gre prav tako za pomembno razliko, da mora Dustin Hoffman v stilu akcijskega junaka praktično sam najti zdravilo in odreši človeštvo, med tem ko skuša kužna nevarnost zelo nazorno pokazati, da lahko v globalnem svetu pandemije zajezimo in ustavimo zgolj s koordiniranim odzivom, tako medicine, farmacije, znanstvenikov in politikov.

    Zato vseeno trdim, da Kužna nevarnost pokaže številne nove plati zgodbe globalne okužbe s smrtonosnim virusom, ki dvomim, da so tako zelo znane in jasne že vsakemu otroku, sploh če pogledaš, kako panično in iracionalno so se ljudje in tudi politiki odzivali na nedavni resnični (in seveda veliko manj smrtonosni) pandemiji s prašičjo in ptičjo gripo.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vsi našteti filmi so si med sabo močno podobni, le širše je treba pogledati pa je vse jasno. Potejto potato, isti drek, če mene vprašaš.
    Sicer pa prizor, kjer Paltrowci snamejo obraz, ni drugega kot slasher, mar ne :)
    Pa vsi ti zapleti in kompleksnost vsega mogočega niso drugega kot pobrani iz filmov o teororistih ali invaziji nezemljanov če hočeš. Nič novega tudi na tem področju. Pač še en prikaz splošne panike.

  10. spookymulder spookymulder pravi:

    Uf, ja no, OK, če gledaš tako “na široko”, potem pa lahko na ta seznam damo tudi Sneguljčico in sedem palčkov, ker če se spomniš, je med palčki tudi Kihec, ki ves čas zelo sumljivo kiha. :D

    Prikaza panike pa je v Kužni nevarnosti dejansko izredno malo, saj je rdeča nit spopadanje z boleznijo in iskanje rešitev, tako na globalni, kot tudi na povsem osebni ravni.

  11. simon pravi:

    COntagion je film ki je bedn…brez kakih argumentov zakaj :D
    Mi je bil oni ko ona opica raznasa virus dosti boljsi ceprav je zelo holywodski :D

  12. alenka pravi:

    se strinjam za Contagion, meni se je zdel hudo povprečen. 3/5

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !