IZTOK faking GARTNER

« | | »

LIFFe 2011: Melancholia

14.11.2011

MELANCHOLIA

Jp, Lars von Trier, ki me je nazadnje pustil hladnega s filmom Antichrist, je posnel film katastrofe, kjer se Zemlji nevarno približuje planet Melancholia, ki bo treščil vanjo. To je jebeni Armageddon, ki ga je namesto Michaela Bayja pač režiral Lars von Trier, če se malo pošalim. In pozor, da je z Zemljo konec von Trier pokaže že v uvodnem prizoru, uvodni vizualni bravuri, ki je tako zelo poetična, tako zelo veličastna in tako zelo nadzemeljska, da gledalec komaj lovi sapo in da zadaj v tem konceptu ostane tudi Malickov Tree of Life. Toda brez skrbi, von Trier ne pretirava, saj gledalca nato vrže v izjemno realistično in dogma style družinsko dramo, ki oriše hude čustvene in duševne težave glavne junakinje Kirsten Dunst, ki se znajde na poroki. Na svoji, da ne bo pomote. In to z mladeničem Alexandrom Skarsgardom, kjer jo spremljajo tudi sestra Charlotte Gainsbourg, njen mož Kiefer Sutherland, oče John Hurt, mama Charlotte Rampling in šef Stellan Skarsgard. Toda Dunstova ni srečna, Dunstova je melanholična, depresivna, potlačena in očitno tik pred živčnim zlomom, ki ga krona še hiter seks z nekim mulcem, ko pobegne iz poročne postelje in zavrne ljubljenje z novopečenim možem, ki jo seveda ljubi do konca in naprej. To je tipični von Trier, mojster surovega realizma in globokih karakterjev, ki se dotaknejo tudi gledalca. Potem sledi drugo poglavje, ki se posveti Charlotte Gainsbourg, junakinji Antichrista, ki se boji, da bo Melancholia treščila v Zemljo, pa četudi ji mož Kiefer Sutherland zagotavlja, da se to ne bo zgodilo. Drži, druga polovica filma je dejansko res film katastrofe oz. situacija, ko ljudje čakajo na konec sveta in upajo, da ga vendarle ne bo. Toda narajena na prav poseben von Trierjev način, kjer se Gainsbourgova ukvarja še s svojo sestro Kirsten Dunst, ki je tako zelo daleč, da si ne upa niti v taksi in pod tuš. Zjebana je, očitno od pričakovanja konca sveta, od tega, da je Zemljo napadla melanholija. Prekleto dober, prepričljiv in učinkovit film. Še boljši kot Tree of Life, če sem iskren. Ravno prav depresiven, da strese, pa vendar ne preveč tečen, da bi dolgočasil.

Ocena: 8/10

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 14.11.2011 ob 20:24 pod LIFFe, recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

8 odgovorov na “LIFFe 2011: Melancholia”
  1. MajaM - 15.11.2011 ob 21:06

    “Toda Dunstova ni srečna, Dunstova je melanholična, depresivna, potlačena in očitno tik pred živčnim zlomom, ki ga krona še hiter seks z nekim mulcem, ko pobegne iz poročne postelje in zavrne ljubljenje z novopečenim možem, ki jo seveda ljubi do konca in naprej. To je tipični von Trier, mojster surovega realizma in globokih karakterjev, ki se dotaknejo tudi gledalca. Potem sledi drugo poglavje, ki se posveti Charlotte Gainsbourg, junakinji Antichrista, ki se boji, da bo Melancholia treščila v Zemlj….”

    Zakaj pri bogu pišete takele obnove filmov? Film ste pohvalili, jaz sem tole prebrala in sedaj mi pojenja volja do ogleda filma, ker se bojim, da mi bo tole povarilo ogled le tega. Saj ga bom pogledala, zagotovo, ampak veliko raje bi imela, če tega ne bi vedela!!!

  2. IZTOK GARTNER - 16.11.2011 ob 00:08
    IZTOK GARTNER

    Brez skrbi, to je le kaplja v morje. Itak pa zgodba sploh ni glavni adut tega filma. Četudi bi vedeli čisto vse, bi vseeno uživali. Sicer pa nisem izdal ničesar razen tistega skoka čez plot, vse ostalo je o tem filmu jasno že od prej. Že na začetku, ko Melanholija trešči v Zemljo.

  3. misslilyy - 21.11.2011 ob 10:28
    misslilyy

    Meni je bil ta film všeč,prava umetnina v poplavi določenih brezveznih ameriških komedij. Sicer se v vseh Von Trierjevih filmih izraža skandinavska melanholičnost,depresivnost,..itd….
    Sem pa več pričakovala od tega filma.

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Twilight Saga: Breaking Dawn – Part 1 - 22.12.2011 ob 00:05

    [...] od muske do pogledov, od fotografije do scenografije. Saj je lepo, skoraj tako kot v von Trierjevi Melanholiji, toda tudi tečno, predolgo in dolgočasno. Pač private home videos Edwarda in Belle, ki seveda [...]

  5. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Master - 6.02.2013 ob 02:00

    [...] da je ne bi razumel in da bi me motilo to, da gre za preveč drugačen film (navsezadnje sem hvalil Melancholio in The Tree of Life), pač nisem se znal povsem poistovetiti s samo idejo, liki in zgodbo. Okej, je [...]

  6. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Take Shelter - 14.05.2013 ob 02:09

    [...] film, kjer bi morala Michael Shannon in Jessica Chastain sneti oskarja, je odličen double bill z Melancholio ali z The Shining. Še ena drama, ki ji scifi služi za dobro kuliso. In film, ki v zajebano [...]

  7. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Nymphomaniac - 10.03.2014 ob 00:31

    [...] Larsa Von Trierja, zadnji del trilogije, ki jo je začel slabi Antikrist in nadaljevala izvstna Melanholija. Absolutno predolg, večkrat pošteno dolgočasen in filozofsko tečen art porno, ki plonka [...]

  8. AndrejM - 1.04.2015 ob 07:31

    Sem ga gledal včeraj in priznam, da že dolgo nisem videl tako odbitega filma (v + smislu, jasno). Edino, kar je manjkalo je, da bi pokazalo, kako se je ata na poroki povaljal z vsaj dvema Betty :) . Film zame čista desetka.

Na vrh

Komentiraj