Žalostni klovn

26.09.2011 ob 00:31

Možakar pride k zdravniku in potoži, da je žalosten in osamljen, da je njegovo življenje kruto in nesrečno. Zdravnik mu pove, da ima zanj idealno rešitev in da ravno danes v mestu nastopa slavni klovn, ki ga bo brez dvoma spravil v dobro voljo. Možakar ga pogleda, iz oči mu pritečejo solze in reče: “Gospod doktor, jaz sem ta slavni klovn.”

YouTube slika preogleda
 

14 komentarjev na “Žalostni klovn”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    Uf, kaj pa je zdaj to, se že pripravljaš na novi film iz sage Somrak, da prodajaš tak safr in depro? ;-)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ah, prijatelj moj…

  3. http://vedezevanje.radostbivanja.org/ pravi:

    Vesolje ne dovoli praznine… niti vakuma, ko bo ta klovn sprejel žalost in osamljenost jih povabil naprej.. se bosta tudi ta dva gosta poslovila, saj na vratih čakata že druga dva gosta; veselje in sreča… ;)
    Vsi si želimo biti sprejeti, vse si želi biti sprejeto, tudi žalost in osamljenost rabita našo družbo za trenutek.
    *

  4. http://vedezevanje.radostbivanja.org/ pravi:

    Ta klovn bo kmalu vesel.. in bo opravljal svoje poslanstvo, a včasih mora opaziti tudi žalost in osamljenost, da bo vedel, kako velik talent in poslanstvo ima, ko izvablja smeh na obraze ljudi.

  5. Thomas pravi:

    Del slovenske folklore je biti klovn – tako tisti, ki je nasmejan in zabava ljudi, kot tudi tisti, ki gre nato po nasvet k zdravniku.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vedeževanje, žalost in osamljenost je očitno že sprejel, če je prišel k zdravniku in mu povedal kako je z njim. Torej se tudi sam zaveda, da je tako z njim. Ne more pa to kazati na svojih nastopih, saj je to njegov kruh. Zajebana in ironična situacija, torej, saj mora biti za javnost klovn, v resnici pa je zelo nesrečen in zlomljen in tega ne sme pokazati. Če pokaže, izgubi službo in bo še bolj nesrečen ter zlomljen.

    Thomas, nisem prepričan, da vem kaj si hotel reči.

  7. Thomas pravi:

    Iztok:
    Uch, a sem bil tako dvoumen? ;-)

    Torej v Sloveniji sem opazil zelo veliko ljudi, ki kažejo vesele in nadvse nasmejane obraze. Ljudi, ki jim je takorekoč polavtomatsko, da obraz razpotegnejo v nasmeh, četudi nihče nič smešnega ne reče, četudi ni nobenega vzroka za to. Mislim, da gre za notranji občutek prisilne sreče, notranji glas, da moraš navzven vedno kazati veder obraz, ker kdo te bo pa sicer gledal ali poslušal. No, in ker pač noben človek ne more biti zgolj dobre volje in srečen in vesel, prej ali slej pride na dan tudi nesrečna stran, depresije, otožnost… Trenutek, ko gre tudi poklicni veseljak po nasvet. Žal se ponavadi taka prikrita žalost hitro stopnjuje v obup in že smo pri steklenici, igli, nebotičniku ali jablani.

    Morala zgodbe? Izogibaj se ljudem, ki od tebe pričakujejo, da si vedno nasmejan!

  8. http://vedezevanje.radostbivanja.org/ pravi:

    Žalost in osamljenost ni razlog za izgubo službe. Vsak ima pravico do tega kdaj, tudi klovn. In ponvaljam, ko si dovolimo te občutke, bodo prišli tudi drugi.. če si jih ne.. ne bodo prišli drugi, ker se moramo najprej teh prvih naučit sprejet…

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thomas, prekleto dobro povedano. Fak.

    Vedeževanje, podobno kot tistih pet faz, če nam nekdo umre, ko moramo čez vse in vsako posebej sprejeti, če želimo, da gremo skozi. Štekam, toda jebeno je, če žalost traja predolgo in so razlogi zanjo zelo močni, saj se lahko človek potem za vedno spremeni in ne znaveč najti veselja, saj ga žalost potegne na drugo stran za vedno.

  10. Thomas pravi:

    Iztok, bejži nazaj ven iz moje glave ;-)

  11. http://vedezevanje.radostbivanja.org/ pravi:

    Vsi se spreminjamo vsak dan… marsikaj vpliva na nas.. a bistvo duša – ostaja ista. Ma čez vse faze moramo iti… a veš uno.. k reče tip… i am in a deep sheet.. what to do? Go through it… you don’t have another choise…
    Ne fer bi bilo da bi pričakoval, da mora sedaj nekdo drug hodit “into the midle”, zato da te šlepa ven… razen tistih, seveda, ki so se odločili, da delajo na tem področju… a vseeno… če ti nekdo pokaže smer in pove kaj storiti.. mora biti to dovolj.. če ne .. pač ostajaš notri, dokler se ne odločiš koraka naprej.. sedaj pa se lahko vsak sam odloča ali bo notri stal eno uro… ali 5 mesecev.. ali 10 let.. kruta.. a tudi to se dogaja..

  12. Gregor pravi:

    Tole me je pa na Varuhe spomnal

  13. Alen Alen pravi:

    Iztok… čeprav te ne poznam osebno… in sem prevečkrat preveč pijan… da bi sploh lahko… kaj tehtnega napisal ali naredil npr. s svojim življenjem (trenutno je velik del v nežnih rokah nekega dekleta)… si tudi in predvsem s takimi objavami na isti valovni dolžini, čutim. Pozitivec si in zato te cenim in spoštujem. Keep up the good work(blog). *Peace*

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Alen, thanks man, lepo slišati kaj takega.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !