Recenzije: The Way, Let the Bullets Fly (Rang zidan fei)

5.09.2011 ob 15:59

THE WAY

Emilio Estevez, nekdanji bratpackovec, zame totalni car zaradi filma Young Guns, zadnje čase bolj malo igra in raje režira. To je kul, saj postaja čedalje boljši režiser, kar je leta 2006 dokazal z mojstrovino Bobby, sedaj pa tudi z dostojnim in očarljivim The Way. In le kdo bi lahko bolje odigral njegovega filmskega očeta, če ne ravno njegov pravi oče Martin Sheen, ta legenda Apokalipse zdaj in Badlands, ki je za sina leta 1996 nastopil tudi v filmu The War at Home. In ata Sheen igra zdravnika Toma, ki jo mahne v Francijo žalovat za umrlim sinom Danielom, popotnikom, v originalu, pilgrimom, ki je zavrnil tradicionalni način življenja in se odklopil ter smisel lajfa pač našel v drugih rečeh. Tom je seveda popolno nasprotje sina, ki je umrl v nesreči med nekim popotovanjem, tipični urbani doktor, ki za prosti čas pač igra golf s prijatelji. Prav zato je še toliko bolj zanimivo, da ga zagrabi želja po El camino de Santiagu, po legendarnem potovanju iz Francije v Španijo, ki traja vsaj kake dve meseca, udeleženci pa ga opravijo peš. Tom na tak način preboleva sina, Tom na tak način končno pride blizu sinu, Tom na tak način sina končno razume. To je ultimativna pot odrešitve in žalosti, kjer Tom sreča številne posameznike, ki jih prav tako mučijo travme iz preteklosti, recimo Deborah Karo Unger, ki med caminom zdravi svoj propadel zakon z nasilnim možem. Brez skrbi, Emilio Estevez ne teži in ne zganja patetike, kar pomeni, da je romanje zanimivo, gledljivo, očarljivo in mestoma tudi zabavno, saj se na poti znajdejo tudi povsem navadni ljudje, no ja, zadetki, recimo Nizozemec Joost, ki bi rad shujšal, in Irec Jack, ki ga matra ustvarjalna blokada. Pestra druščina dobrega in dovolj prepričljivega filma, kjer se Estevez pokaže v flashbackih in kot del slabe vesti očeta Toma. Snemanje na lokaciji daje avtentičnost, dogajanje pa deluje dosti bolj realno in prepričljivo kot v bolj znanem in tematsko podobnem Into the Wild. Okej filmček, tak topel, preprost in poučen, na trenutke morda malce šepav v dramaturgiji, a vseeno dobro narejen in voden z roko sposobnega filmarja, ki nam bo brez dvoma dal še kak dober celovečerec. Magari z atom Sheenom, ki ga je dobro videti v taki glavni vlogi.

Ocena: 7/10

LET THE BULLETS FLY

Četudi tale pizdarija na prvi pogled deluje malce zmedeno, saj preveč žanrov meša prehitro in nekoliko čudno, gre za zelo zabavno, gledljivo, karizmatično in odfukano mineštro drame, kriminalke, vesterna, komedije, akcije in borilnega filma, ki gledalca potegne v burkaško, absurdno in dinamično zgodbo zloglasnega bandita Pockyja Zanga (igra ga Wen Jiang, tudi režiser filma), ki se v mestu lokalnega mafijca Huanga (odlično blesavi Chow Yun Fat) izdaja za guvernerja in mu skuša zjebati posle. Zgoraj omenjene žanre so mnogi drugi kitajski in hongkongški filmi seveda obračali bolje in bolj dodelano, toda Let the Bullets Fly vseeno deluje dovolj suvereno, prepričljivo in samozavestno, da brez težav hendla klišeje in na koncu izpade kot povsem okej filmček za sprostitev in skulirano zabavo.

Ocena: 7/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !