Kulti in klasike: Spaceballs (1987)

5.09.2011 ob 05:34
YouTube slika preogleda

zda 1987, režija: Mel Brooks, igrajo: Bill Pullman, John Candy, Daphne Zuniga, Rick Moranis, Mel Brooks, Michael Winslow, Dick Van Patten, Joan Rivers, Stephen Tobolovsky, Dom DeLuise, John Hurt, Michael York

Še en najbolj smešen film vseh časov.

Bilo bi nefer, da po zapisu o Top Secretu pozabim na Spaceballs, na še eno top parodijo svojega otroštva, za katero sem ubijal in jo vrtel tudi po večkrat na mesec. Po moje sem oba filma prvič videl na isti dan, skupaj s teto, omo in sestričem, s pomočjo lokalne videoteke, kjer so mi povedali, da gre za novo komedijo možakarja, ki je režiral Smešno stran zgodovine, ki sem jo prvič videl z očetom in bil seveda noro navdušen nad odštekanim, pogumnim, izvirnim, genialnim, vulgarnim in strašno zabavnim humorjem Mela Brooksa, ki je poleg Woodyja Allena postal moj najbolj priljubljeni režiser. Spaceballs, ta ultimativna in izjemno učinkovita parodija Star Warsa, ki se odlično dotakne še Aliena in Planeta opic, resda ni tako prelomen film kot recimo Vroča sedla ali Mladi Frankenstein, je pa še bolj zabavna, še bolj nora, še bolj odštekana in še bolj moja komedija, kjer gledalec vsako sekundo dobi nov štos, nov geg, foro, finto in pizdarijo, ki zvijajo od smeha. Upam si reči, da je prav Spaceballs najbolj zabaven film Mela Brooksa, še bolj od Smešne strani zgodovine in Visoke napetosti.

Kot sem že povedal, Spaceballs je v prvi vrsti parodija Star Warsa, ki pa je tako zelo dobra, premetena in dodelana, da učinkuje tudi kot samostojen film, tudi pri tistih, ki Star Warsa sploh ne poznajo. To je njena glavna odlika, to so tisti presežki žanra, ki jih je znal samo Brooks, ta oče moderne parodije, ki so jo potem kot veste povzeli še ZAZovci s svojimi vrhunskimi norijami. In Spaceballs je odličen double bill s Top Secretom, čisti overdose nepozabne parodije, ki jih danes ne delajo več. Ki še vedno učinkuje kot leta 1987, ki še vedno ostaja eden najbolj zabavnih filmov vseh časov. In ki premore tako ogromno kultnih for, da se jih ne da našteti. Vse je top, čisto vse deluje, čisto vsi prizori so divje smešni in enkratno zastavljeni ter izpeljani. Tako kot pri Top Secretu gledalec nima časa niti za blink z očesom, saj se lahko zgodi, da zamudi kak geg. Spaceballs je film, ki ga je treba gledati zelo natančno. Ki ga je treba poslušati in si zanj vzeti čas večkrat, da zares ujemeš vse domislice Mela Brooksa. Resnično mojstrska parodija, ki ji čas ne more do živega.

Zelo všeč mi je tudi igralska ekipa. Rosno mladi Bill Pullman kot vesoljski pustolovec Lone Starr (We’ve got to act fast. Step one, we reverse the vacuum and blow the air back onto the planet. Step two, we destroy that thing), John Candy kot njegov zvesti Barf (I’m a mog: half man, half dog. I’m my own best friend), Daphne Zuniga kot princesa Vespa (Hey! I don’t have to put up with this! I’m rich!) in seveda Rick Moranis kot Dark Helmet (You have the ring, and I see your Schwartz is as big as mine. Now let’s see how well you handle it). Iz koga se delajo norca, ni potrebno čvekati, ker je jasno. Prav tako nima smisla omenjati določenih prizorov, ker so ponarodeli in jih znam na pamet. No ja, mimo orjaških glavnikov, ki prečešejo puščavo, vseeno ne morem, saj me še vedno zvija od leta 1987 dalje. Ma cel kup takih norih for ima Spaceballs, kjer Brooks poleg predsednika Skrooba (Why didn’t somebody tell me my ass was so big?) seveda igra tudi Yodo, parodon, Yogurta, da o Joan Rivers, ki igra robotko Dot “virgin alarm” Matrix niti ne začenjam govoriti. Že uvod, ko se znajdemo na Helmetovi ladji in ujamemo tudi Michaela Winslowa, ki tako kot v Policijski akademiji poka glasove, je čisti presežek žanra, kaj šele reči, ki sledijo, in vsi divji zapleti ter odklopi, ki jih pripravi Brooks.

In potem pridemo do vrhunca, do sekvence Johna Hurta, ki še enkrat odigra tisti zloglasni prizor iz Aliena in pravi: “Oh, no. Not again.” Da pošast potem natakne klobuček in odpoje Hello My Baby tiste risane žabe, pa je itak ultimativna pizdarija, ki sem jo ob vsakem gledanju ponavljal v nedogled in skoraj zjebal trak na kaseti. Prav drži me, da bi začel naštevati vse štose tega super filma (recimo vsaj tistega, kjer Helmetova ekipa v videorekorder vtakne kaseto filma Spaceballs), saj si jih ta hip znova podoživljam in se spominjam tudi trenutkov, ko sem jih videl prvič. Pa tudi svojih reakcij in sprotnih debat s familijo, kjer je eden razumel nekaj, drugi pa nekaj drugega, kar pomeni, da smo se dopolnjevali in s skupnimi močni vendarle poštekali vse Brooksove domislice, ki jih res mrgoli kot še nikoli. Jp, Spaceballs je eden tistih filmov, ki ga ni dobro gledati solo, saj ti zbežijo številni štosi, na katere sploh ne trzneš, ker jih ali ne opaziš ali pa ne razumeš pravočasno in se ti ne zdijo nič posebnega. Če imaš družbo, eden prijavi en poštek, drugi drugega, tretji pa vpraša, če je vse jasno, saj se mu zdi čudno, da se smeji le on. Spaceballs je tako zelo prebrisan, da je za enega samega gledalca prehud zalogaj, še posebej, če ga gleda prvič in gledanja ne ponovi več.

Spaceballs je na mojem seznamu najbolj smešnih filmov takoj za Top Secretom. Je zares nepozabna mešanica gegov, slapsticka in besednega humorja, ki ji tempo ne pade od začetka do konca, saj gledalca s štosi napada iz vseh strani iz sekunde v sekundo. Je parodija Star Warsa in veliko več kot to. Je šola tega kako se posname dobra parodija. In esenca žanra, ki so ga od druge polovice devetdesetih dalje uničile slabe parodije. Je film, ki ga dajem med moje najljubše komedije vseh časov, kjer so tudi Top Secret, Smešna stran zgodovine, Gola pištola, Love and Death, Sleeper, Vse kar ste si želeli vedeti o seksu, Riba z imenom Wanda, Cactus Jack, Vroča sedla, Visoka napetost, Kolo sreče, Take the Money and Run, Meaning of Life, Big Bus, Life of Brian, Hot Shots, Ali je pilot v letalu, Murder by Death, Man With Two Brains, Get Smart Again, Holy Grail, Dirty Rotten ScoundrelsThe Cannonball Run, I’m Gonna Git You Sucka, Start the Revolution Without Me, The Three Amigos, Policijska akademija in recimo Amazon Women on the Moon, če ostanem bolj kot ne le pri parodijah.

Ocena: 10/10


 

9 komentarjev na “Kulti in klasike: Spaceballs (1987)”

  1. zelda pravi:

    Poleg Top secret, mi je film Vesoljske žogice, eden boljših parodij. Spomnim se recimo enega štosa, ko je rekel tisti hudobnež, sem že pozabila, kdo je bil, “prečesajte mi tole puščavo” in se je pokazal0 par tepcov z velikim glavnikom v rokah. Pa tisti Alien, kot si ga omenil, ko je potem pošast skočila iz trebuha in zapela “hello my baby”…

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ta prizor z glavniki sem omenil v recenziji, edinega pravzaprav, saj je res neverjetno noro zabaven :)
    To pa seveda ukaže Mel Brooks.

  3. Pepi Pepi pravi:

    “I am your father’s brother’s nephew’s cousain’s former roommate!”
    “And what that makes us?”
    “Absolutely nothing!”

    Ta štos mi pade na pamet vedno, ko kdo omeni Spaceballs… pa una na koncu, s Planetom Opic. Pa “comb the desert” tud, itak. Res, totalno huda komedija in še boljša parodija. Se strinjam s tvojo oceno.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Takih dialogov je ogromno, tu gre Spaceballs celo čez Top Secret.

  5. Alen Alen pravi:

    Hm, kaj pa UHF iz 1989, te ni prepričal?

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, me je, me je, le kako sem ga lahko pozabil. Zelo smešen film pa dobra parodija Ramba in Indiane Jonesa.

    Na seznam top parodij sem ga dal, tule pa sem ga res pozabil:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/12/01/najboljse-parodije-vseh-casov/

  7. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Spaceballs: The Animated Series pravi:

    [...] tale animirana serija močno zaostaja za istoimenskim filmom, ki je bil esenca žanra parodije, lahko zapišem, da gre glede na večino novejših parodij še [...]

  8. IZTOK faking GARTNER » The Comedy Central Roast of Joan Rivers pravi:

    [...] tv persona, stand uperka, igralka, šovmejkerka in zabavljačica, zame večna tudi zaradi komedije Spaceballs, ki jih bo kmalu ujela 80, je bila kot naročena za norčevanje, ki ga je med publiko gledala tudi [...]

  9. Umrl Hal Needham « IZTOK faking GARTNER pravi:

    [...] filma, ki sem ju kot mulc požiral kot po tekočem traku. Cactus Jacka skupaj s Top Secret, SpaceBalls, Naked Gun, Airplane in History of the World, The Cannonball Run pa solo, vedno znova, zaradi [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !