Recenzija: True Blood (season 2)

3.09.2011 ob 05:16

TRUE BLOOD

Super sezona, dosti boljša, bolj zanimiva, bolj zapletena, bolj dinamična, bolj napeta in bolj dodelana od prve. Pa tudi prekleto shrljiva na trenutke, še posebej takrat, ko na sceno v vsej svoji veličini prikoraka zajebano zlobna Maryann, ki jo odlično poosebi Michelle Forbes iz Kalifornie. Prav Maryann je glavni lik druge sezone, glavni zaplet, okoli katerega se zavrtijo vsi prebivalci majhne vasice v Louisiani. Babnica, no ja, starodavna demonka, namreč začara in obsede vse, ki se znajdejo v njeni bližini. Najprej skozi divje nemoralne zabave, nato pa v zelo nevarno in zlobno podložništvo, ki mu ni videti konca. Maryann je kot lord Summerisle, sekvence, kjer njeni podaniki dobijo srhljive črne oči in se predajajo razvratu, pa so dostojen poklon kultnemu The Wicker Manu iz leta 1973. Če rečem, da prav Maryann, no ja, Michelle Forbes, ukrade šov celotne druge sezone, ne zgrešim kaj dosti, saj so prav finte okoli nje najbolj zanimive, grozljive, odfukane in dobro narejene. So tista prava okultna grozljivka, ki jih danes na kvaliteten način na filmu pošteno manjka.

Brez skrbi, druga sezona ne pozabi na običajne osumljence in na številne dodatne zgodbe in zaplete, ki jih spretno sestavlja v celoto in prebrisano dozira napetost in zanimanje gledalca. Je pa zanimivo, da je Bill Compton (Stephen Moyer) nekako v drugem planu. Tudi, ko se pojavi, se ga nekako ne vidi dovolj. Zasenčijo ga ostali dosti bolj zanimivi in atraktivnejši liki. Recimo njegov večni tekmec in konkurent Eric, ki ga Alexander Skarsgard igra ravno prav zoprno in karizmatično, da nam zleze pod kožo, četudi nam ne bi smel. Pa nesrečni Sam Merlotte (Sam Trammell), ki se sedaj spreminja še v ostale živali in je glavna tarča demonske Maryanne. Pa tudi mlada vampirka Jessica (Deborah Ann Woll), ki joče krvave solze, si najde fanta Hoyta (Jim Parrack) in se zgrozi zavoljo dejstva, da bo za vedno ostala devica. Pa tudi neverjetno karizmatični, po eni strani umirjeni, po drugi pa zlovešči Godrick (Allan Hyde), vampirski šerif in Ericov kreator, ki si želi premirja med vampirji in ljudmi. In seveda Billova nekdanja vampirska ljubimka, ki ga ugrabi v hotelski sobi in si ga po sedemdesetih letih znova želi povsem zase. Vsi ti liki so dobro zastavljeni in dobro zmešani v zgodbo in dogajanje. Pa vsi imajo ravno pravšnjo minutažo, da naredijo vtis na gledalca, tudi zato, ker jih vsi igralci igrajo dovolj prepričljivo in doživeto.

In tu je naša Sookie Stackhouse (Anna Paquin), še vedno glavna junakinja serije, ki se tako ali drugačne dotika prav vseh zgodb in zapletov druge sezone. Z Billom sta še vedno romantična in zaljubljena, toda ne tako predano in strasno kot v prvi sezoni. Niti časa nimata več, preveč stvari se jima dogaja, preveč stvari so dogaja okoli njiju. Recimo pizdarije njenega brata Jasona (Ryan Kwanten), ki se iz lokalnega jebača spremeni v poduhovljenega mladeniča, ki smisel življenja išče v neki cerkveni komuni, ki je v resnici baza za boj proti vampirjem. Pa nesrečna usoda geja Lafayetta (Nelsan Ellis), ki na začetku komaj pobegne iz Ericovega ujetništva in se iz samozavestnega madrfakerja spremeni v živčno razvalino, kar mu vzame precej karizme iz prve sezone. Pa nič manj nesrečna štorija uboge Tare (Rutina Wesley), ki pade pod Maryannin vpliv in najde ljubezen pri temnopoltem mladeniču Eggsu (Mehcad Brooks), ki pa je prav tako eden izmed začarancev zlobne demonke, ki čaka na paritev s svojim bogom z orjaškkimi rogovi. Super zapleti, super dodatne zgodbe, pa izjemno kompleksna sezona, ki brez težav zastavljene cilje spelje do konca in gledalca nenehno drži v napetosti.

Ustvarjalci tele izjemno popularne serije res znajo, tudi s finto, da se vsaka epizoda konča tako, da komaj čakaš, da vidiš naslednjo. Pa atmosfera, fotografija in scenografija je odlično narejena, pa tudi tempo, režija in dramaturgija je iz dela v del boljša in bolj dodelana. Res kvalitetna sezona, ki ima vse tisto, kar je manjkalo prvi. Celo nekaj zelo norčavih pizdarij, za katere poskrbita Jason Stackhouse in okrogli šerif Andy (Chris Bauer), ki se gresta akcijska junaka, je notri. Kičasto, a učinkuje. Kot vse ostale stvari, kjer res ni prostora za pomisleke, da drugi sezoni kaj manjka. Še posebej v drugi polovici, kjer so epizode iz minute v minuto boljše, bolj zanimive in bolj gledljive. Morda je končni zaplet z Maryann malce preteran in bedast, toda kontekst je vseeno okej, zato ni večje zamere. True Blood še zdaleč ni le vampirska serija, je zares kompleksno zastavljena pravljična grozljivka, pa tudi komedija, ki se precej zresni, ko je treba. Skratka, zelo dobra mešanica vsega mogočega, sestavljena iz večih segmentov, ki na koncu ponudijo prepričljivo celoto, ki jo lahko zavidajo praktično vse filmske grozljivke današnjega časa.

Ocena: 8/10

recenzija-true-blood-season-one/

 

11 komentarjev na “Recenzija: True Blood (season 2)”

  1. Chrom pravi:

    Oprosti, vendar True Blood pa prav iz oddaje v oddajo, sploh pa iz serone v sezono ratuje vedno večje sranje, sedaj v 4. sezoni pa je zadeva praktično že negledljiva.

    tole je postalo tako koz en kurčevi tuttu frutti okus sladoleda, ko je notri vse nametano in nihče več ne ve, kaj za eni okus je to.

    Vse možne zadeve, ki so jih videli po grozljivkah, so že notri zmetali, naj samo na hitro, po spominu naštejem: Vampirji, demoni, volkodlaki, vile, shapeshifterji, pumadlaki (Werecougar), čarovniki, čarovnice, vilinci, pa branje misli, pa napovedovanje usode, pa obsedenosti vseh vrst, pa mediji za stik z mrtvimi itd..Pa še en kup enega sranja in to vse v vasici, ki ima 15 prebivalcev!

    Mah, še dobro da teče tekoča sezona Breaking bad, da si splaknem vsak ponedeljek okus po temu sranju, katerega bom sedaj pač pogledal do konca in me zanima samo še, ali lahko postane še večje sranje.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hočeš reči, da ti je bila prva sezona najboljša?

  3. AndrejM pravi:

    Serije ne gledam, mi je pa Anna Paquin strašno seksi. Nekako tako, kot je bila mlada Alicia Silverstone.

  4. Chrom pravi:

    Ja. Verjetno. Kaj pa vem. Velika pričakovanja so se vedno bolj ohlajala. na koncu ugotovim, da je moja žena veeeliko bolj pametna in je nehala gledati sredi 2. sezone, ko je videla, kam pes taco moli.

    Toliko je boljših serij….

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tako zelo žanrsko različnih serij ne gre primerjati med sabo, nima smisla. A veš, kao, ne bom gledal True Blood, ker je Dexter boljši, ali pa, ne bom gledal Halloween, ker mi je Gone With the Wind bolj kul. Ni panike, če ti ni kul sama zase, pač tvoj okus, a če ti ni kul zato, ker je recimo Breaking Bad boljši, pa je čuden argument.

    Mi pa lahko za izziv našteješ katere vampirske in pravljično grozljive so boljše od True Blood?

  6. Chrom pravi:

    To pa je spet neumnost. Gre za preozko gledanje. Koliko pa je vampirskih inu teh bitij pravljičiad?

    Glede Breaking bad pa spet zgresis poanto. Večina tehle serih prihaja v naše kraje v ponedeljek, trenutno pač True blood in Breaking bad. In Breaking bad je pač 2 nivoja nad True blood med serijami, ki jih trenutno gledam, ker pač aktualno potekajo iz tedna v teden.

    Serije med sabo pa menda ja lahko primerjam? Po svojem okusu? Saj ni tako težko, ene so slabe, ene so povprečne, ene odlične, vse pa obravnavajo drugačno vsebino.

    Če bi šel bolj ozko potem je med serijam, ki obravnavajo kao horor temo bila 1. sezona Walking dead boljša od True Blooda, pa ne za veliko. Tudi ta je imo pod pričakovanji.

    Aja, tudi ena sezona Blada je bila, in je pogorela. Upravičeno.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hotel sem reči, da je True Blood žanrsko odlična zadeva, vsaj zame.
    In kot sem rekel, ni panike, če ti je True Blood zanič sam zase, čudno je le, če bi ti bil zanič zato, ker je recimo Breaking Bad boljši, saj sta preveč različna, da bi ju lahko primerjal na tak način. Isto velja za filme, ostajam pri poanti.
    Kot da bi rekel, da ti je Dexter zanič, ker so ti Friends bolj zabavni :)
    Lahko ju primerjaš zaradi mene, ni panike, le zakaj ju ne bi smel :)
    A finta je, da je argument, da je True Blood zanič zato, ker je Breaking Bad boljši, slab.
    Če pa ti je True Blood zanič zato, ker ti je pač zanič sam zase, pa ni problema :)
    A ravno zato sem te vprašal za drugimi podobnimi serijami, magari tudi filmi, da boš morda pogruntal, da je znotraj žanra kul narejeno in da praktično nima konkurence tudi pri filmih, kjer je prav vampirskega in pravljično grozljivega sranja ogromno.

    V tem kontekstu je True Blood zame presežek. Prva sezona ne, druga pa, ostalih pa še nisem videl.

  8. redcock pravi:

    A je mogoče kdo že gledal serijo “Terriers”?

  9. misslilly24 pravi:

    Sploh prvi dve sezoni sta bili vsaj meni super,tretja sezona še kar nekako,četrta ki jo ravno gledam,se mi zdi da je že preveč mitoloških bitij-vile,volkodlaki,čarovnice,werepanthers?-to sploh ne vem kako bi se dobesedno prevedlo.Zdi se mi če bi ustvarjalci serije ostali samo pri vampirjih in mogoče vilah ali volkodlakih bi bilo še čisto sprejemljivo,…Drugače pa švedski igralec Alexander Skarsgard je super v vlogi Erica in Anna Paquin v vlogi Sookie,..Najbolj zabaven mi je njihov “southern accent”,…

  10. misslilly24 pravi:

    Drugače pa Breaking bad je kar uredu serija ni pa kak presežek meni sta že boljši seriji Weeds in The Big C,…

  11. Recenzija: True Blood (Season 3) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] sezono pa sem požrl v enem šupu. Dosti boljša je od prve, še boljša je od druge. Ko enkrat začneš gledati, ne odnehaš dokler ni sezone konec. Tudi zato, ker se vse epizode [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !